Mandljeva razcepljenka
| Mandljeva razcepljenka | |
|---|---|
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Fungi (glive) |
| Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
| Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
| Red: | Agaricales (listarji) |
| Družina: | Inocybaceae (razcepljarke) |
| Rod: | Inocybe (razcepljenke) |
| Vrsta: | I. hirtella
|
| Dvočlensko ime | |
| Inocybe hirtella Bres. (1884)
| |
Mandljeva razcepljenka (znanstveno ime Inocybe hirtella) je gliva iz rodu razcepljenk (Inocybe).
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Klobuk ima premer od 1 do 3 cm. Sprva je zvončasto izbočen, kasneje ploščat z rahlo grbico. Rob je tanek, raven ali zelo rahlo zakrivljen, progast. Površina je suha, gladka ali rahlo vlaknasta oziroma luskasta, z barvo od rumenkaste z olivno-bež odtenkom do oker-limonaste barve, običajno temneje rjave v sredini
Lističi so tanki in samo rahlo pritrjeni na bet. Sprva so bež ali rumenkaste barve, kasneje umazano sivi do svetlo rjavi.
Valjast in tanek bet je visok od 2 do 5 cm in širok od 0,3 do 0,5 cm. Pod površjem tal ima izrazito, neobrobljeno čebulico, prekrito z belim micelijem. Na vrhu je rahlo poprhnjen. Površina je bele do svetlo oker barve z rahlim rožnatim ali oker odtenkom, le čebulica je bela.
Meso je belkasto in brez izrazitega okusa. V betu ima značilen vonj po grenkih mandljih.[1]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Je mikorizna gliva. Raste na tleh v listnatih in mešanih gozdovih, predvsem v družbi jelše, breze, gabra, leske, bukve, topola, hrasta in lipe.[2]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni odtis je rjave barve. Trosi so mandljaste oblike s kljunom in oljno kapljico ter merijo 9,5–12 x 5–6,5 μm. Bazidiji imajo po dve sterigmi (nosilca trosov). Heilocistide, plevrocistide in kavlocistide so metuloidne (s kristali na vrhu), stekleničaste ali vretenaste oblike in merijo 45–70 × 11–20 µm. V stiku z amoniakom porumenijo.[1]
-
trosi -
metuloidna in vretenasta cistida -
bazidiji z po dvema sterigmama
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Strupena.[3]
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Instytut Botaniki (Polska Akademia Nauk), ur. (1967). Grzyby (Mycota). Flora polska. Rośliny zarodnikowe Polski i ziem ościennych (v poljščini) (Wydanie I izd.). Warszawa: Państwowe Wydawnictwo Naukowe. ISBN 978-83-01-01183-3.
- ↑ Wojewoda, Władysław (2003). Checklist of Polish larger Basidiomycetes. Biodiversity of Poland = Różnorodność Biologiczna Polski (v poljščini). Kraków: W. Szafer Institute of Botan. Polish Academy of Sciences. ISBN 978-83-89648-09-9.
- ↑ »Inocybe hirtella, mandljeva razcepljenka - Gobarsko društvo Lisička Maribor«. www.gobe.si. Pridobljeno 17. januarja 2025.