Pojdi na vsebino

Margareta I. Danska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Margareta I.
Kip Margarete I. iz leta 1423 na njeni grobnici v Roskildski stolonici
Kraljica Danske
Vladanje10. avgust 1387 – 28. oktober 1412
PredhodnikOlaf II.
NaslednikErik VII.
Kraljica Norveške
Vladanje2. februar 1388 – 28. oktober 1412
PredhodnikOlaf IV.
NaslednikErik III.
Kraljica Švedske
Vladanje24. februar 1389 – 28. oktober 1412
PredhodnikAlbert
NaslednikErik XIII.
Regentka Danske
Regentstvo3. maj 1376 – 3. avgust 1387
Rojstvomarec 1353[1]
grad Søborg, Danska
Smrt28. oktober 1412 (stara 59 let)[2]
ladja v pristanišču v Flensburgu, Schleswig, Danska (zdaj Nemčija)
Pokop
Roskildska stolnica, Zealand, Danska
ZakonecHaakon VI. Norveški
PotomciOlaf II. Danski
RodbinaEstridsen
OčeValdemar IV. Danski
MatiHelviga Schleswiška
Religijarimsko katoliška

Margareta I. (dansko Margrete Valdemarsdatter) je bila od poznih 1380. let do svoje smrti in ustanovitve Kalmarske unije kraljica Danske, Norveške in Švedske, vključno s Finsko,[3][4][5] * marec 1351, Grad Søborg, Danska, † 28. oktober 1412, Flensburg, Danska, zdaj Nemčija.

Bila je tudi kraljica žena Norveške (1363–1380) in Švedske (1363–1364) in zatem kraljica.

Margareta je bila znana kot modra, energična In sposobna vladarica, ki je vladala z »daljnovidno taktnostjo in previdnostjo«[6] in zato dobila vzdevek »Semiramida severa«.[7] Porogljivo so jo klicali »kralj brez hlač«, kar je bil samo eden izmed številnih slabšalnih vzdevkov, ki si jih je izmislil njen tekmec, švedski kralj Albert Mecklenburški.[8][9] Njeni podložniki pa so jo naslavljali tudi z »gospa kralj« kot priznanje njenim sposobnostim.[10][11][12][13] Norveško-ameriški zgodovinar Knut Gjerset jo je imenoval »prva velika vladajoča kraljica v evropski zgodovini«. [14]

Z možem, norveškim kraljem Haakonom VI., je imela sina, kasnejšega danskega kralja Olafa II.,[15] ki je umrl pred njo. Nasledil jo je njen pranečak Erik Pomorjanski, čeprav je postal polnoleten šele leta 1401. Margareta je preostalih 11 let svojega življenja kot njegova regentka ostala izključna vladarica, četudi uradno ni bila kraljica. Njeno regentstvo je zaznamovalo začetek dansko-norveške unije, ki je trajala več kot štiri stoletja.[16]

Nekateri norveški in švedski zgodovinarji so Margareto kritizirali, ker je bila preveč naklonjena Danski in preveč avtokratska, čeprav se na splošno menili, da je bila zelo cenjena na Norveškem in spoštovana na Danskem in Švedskem. V sodobnih cerkvenih kronikah so jo slikali v negativni luči, saj je brez pomislekov zatirala Cerkev, da bi promovirala kraljevo oblast.[17][18][19][20][21][22]

Margareta je na Danskem znana kot Margareta I., da bi jo razlikovali od aktualne kraljice Margarete [23]

Vladarica Danske in Norveške

[uredi | uredi kodo]

Margareto so pri desetih letih poročili z norveškim kraljem Haakonom VI.

Po smrti Valdemarja IV. Danskega leta 1375 je Margareta dosegla, da je bil njen sin Olaf IV. izbran za kralja Danske. Leta 1380 je Olaf IV. nasledil tudi norveški prestol s pravicami do švedskega prestola. Danski in Norveški e kot njegova regentka vladala Margareta.

Olaf IV. je umrl mlad leta 1387.

Margareta je pokazala svojo državniško modrost z vrnitvijo Schleswiga pod dansko krono. Pred tem je bil Schleswig v posesti grofov Holsteinov. Leta 1386 jim je Margareta vrnila Schleswig, vendar pod zelo težkimi pogoji: grofje po tem sporazumu niso več smeli dajati zatočišča uporniškim plemičem iz Jilanda. Margareta je zatem osredotočila svoje dejavnosti na Švedsko, kjer se je plemstvo uprlo nepriljubljenemu kralju Albertu Mecklenburškemu.[24][25]

Vladarica Švedske in Stokholma

[uredi | uredi kodo]

Marca 1388 je bila na gradu Dalaborg konferenca, na kateri so Švedi sprejeli Margaretine zahteve in jo izvolili za vladarico ter se strinjali, da bodo sprejeli katerega koli kralja, ki ga bo izbrala. Albert Mecklenburški je Švedsko napadel z vojsko najemnikov, vendar je bil 24. februarja 1389 poražen in ujet. Margareta je tako postala vladarica treh kraljestev.

Stockholm je bil takrat skoraj povsem nemško mesto in se ni vdal. Po Lindholmskem sporazumu iz leta 1395 je bila Margareta dolžna osvoboditi Alberta Mecklenburškega pod pogojem, da v treh letih plača 60.000 mark odkupnine.

Hanzeatska liga je v tem času obdržala Stockholm. Ker Albert ni pravočasno plačal odkupnine, je Hansa Stockholm predala Margareti in v zameno prejela številne trgovske privilegije.

Kalmarska unija

[uredi | uredi kodo]
Kalmarska unija v začetku 16. stoletja

Leta 1389 je svojega pranečaka Erika Pomorjanskega razglasila za norveškega kralja. Slovesen poklon bodočemu vladarju je bil leta 1396 na Danskem in Švedskem. Margareta je do Erikove polnoletnost obdržala status regentke. Da bi še bolj združila svoja kraljestva, je leta 1397 sklicala tri kalmarske koncile in svoja tri kraljestva združila v Kalmarsko unijo. Erik Pomorjanski je bil slovesno razglašen za kralja Švedske, Norveške in Danske.

Proces združitve ni bil potekal tako, kot je Margareta pričakovala. Skupščine vseh treh kraljestev so namreč zahtevale, da vsaka država obdrži izključno pravico do svojih ozemelj, lastnih zakonov in običajev ter da jo vodijo njeni uradniki. Popolna združitev Skandinavije v eno državo ni uspela.[26]

Nekaj let po proglasitvi Kalmarske unije je Erik postal polnoleten, prava vladarica Skandinavije pa je kljub temu do svoje smrti ostala Margareta.

Ker je bila Kalmarska unija težavna zveza, je Margareta Danska dopuščala prisotnost uradnikov iz vseh treh kraljestev. Norveška in Švedska sta se obravnavali kot sestavni del danske države.

Reforme in nakupi ozemlja

[uredi | uredi kodo]
Sarkofag Margarete Danske v Roskildski stolnici v Københavnu

Margareta je pod okrilje danske krone vrnila več sto fevdov, odtujenih med vladanjem Valdemarja IV. Reformirala je dansko valuto in zamenjala srebrn denar z bakrenim, s čimer je zbrala ogromno količino srebra za kraljevo zakladnico. Velik del denarja je porabila za reveže.

Od Alberta Meklennburškega in Livonskega reda je odkupila otok Gotland. Na enak način pridobila velik del Schleswiga. Izogibala se je vstopanjem v politične zveze in vodila večinoma nevtralno politiko.[27]

Smrt

[uredi | uredi kodo]

Umrla je 28. oktobra 1412. Njen sarkofag je v Roskildski stolnici v Københavnu. Svoje osebno premoženje je zapustila stolnici pod pogojem, da se zanjo stalno berejo maše. V stolnici se še vedno dvakrat na dan oglasi zvon za kraljico Margareto Dansko.

Družinsko drevo

[uredi | uredi kodo]
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Krištof I.
 
 
 
 
 
 
 
8. Еrik V. Danski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Margareta Sambirijska
 
 
 
 
 
 
 
4. Krištof II.
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Ivan I. Brandenburgški
 
 
 
 
 
 
 
9. Neža Brandenburška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Juta Saška
 
 
 
 
 
 
 
2. Valdemar IV. danski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Barnim I. Pomorjanski
 
 
 
 
 
 
 
10. Boguslav IV. Pomorjanski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
5. Eufemija Pomorjanska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Vizlav II. Rügenski
 
 
 
 
 
 
 
11. Margareta Rügenska (u. 1320)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Neža Brunswick-Lüneburška
 
 
 
 
 
 
 
1. Margareta I. Danska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Erik I. Schleswiški
 
 
 
 
 
 
 
12. Valdemar IV. Schleswiški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Margareta Rügenska (u. 1272)
 
 
 
 
 
 
 
6. Erik II. Schleswiški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Ivan I. Saški
 
 
 
 
 
 
 
13. Elizabeta Saxe-Lauenburgška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Ingeborg Birgersdotter
 
 
 
 
 
 
 
3. Helviga Schleswiška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Gerhard I. Holstein-Itzehoejski
 
 
 
 
 
 
 
14. Henrik I. Holstein-Rendsburški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Elizabeta Mecklenburška
 
 
 
 
 
 
 
7. Adelajda Holsteinska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Viljem Bronkhorst-Reckheimski
 
 
 
 
 
 
 
15. Helviga Bronckhorška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Ermengarda Randerodska
 
 
 
 
 
 


Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Colliers Encyclopedia. 1986 edition. str. 386
  2. ↑ Commire, Anne (2000). Women in World History, Volume 10. Gale. str. 234. ISBN 0-7876-4069-7.
  3. ↑ Bagge, Sverre (2014). Cross and Scepter: The Rise of the Scandinavian Kingdoms from the Vikings to the Reformation (v angleščini). Princeton University Press. str. 155. ISBN 978-1-4008-5010-5.
  4. ↑ Jacobsen, str. 1.
  5. ↑ Earenfight, Theresa (2013). Queenship in Medieval Europe. Palgrave Macmillan. str. 238. ISBN 9781137303929.[mrtva povezava]
  6. ↑ Derry 2000, str. 74.
  7. ↑ Magill 2012, str. 627.
  8. ↑ Margareta Skantze v Drottning Margaretas historia ISBN 978-91-978681-1-2 str.202.
  9. ↑ Goodrich, Samuel Griswold (1852). The Second Book of History: Including the Modern History of Europe, Africa, and Asia ... : Designed as a Sequel to the First Book of History. Jenks, Hickling & Swan. str. 154.
  10. ↑ Williamson, David (1988). Debrett's Kings and Queens of Europe. Salem House. str. 106. ISBN 9780881623642.
  11. ↑ White 2010, str. ;1, 39.
  12. ↑ Derry 2000, str. ;72.
  13. ↑ Hooper Gottlieb, Agnes (1998). 1,000 years, 1,000 people: ranking the men and women who shaped the millennium. Kodansha International. str. 221. ISBN 9781568362533.
  14. ↑ Gjerset, Knut (1915). History of the Norwegian People. Two Volumes. Vol.II. The MacMillan Company. str. 35.
  15. ↑ Derry 2000, str. 71.
  16. ↑ Derry 2000.
  17. ↑ Otte 1874, str. ;183–184.
  18. ↑ Larsen, Karen (2015). History of Norway. Princeton University Press. str. 212. ISBN 9781400875795.
  19. ↑ Geijer, Erik Gustaf (1845). The History of the Swedes. Whittaker. str. 62.
  20. ↑ Magill 2012, str. 628.
  21. ↑ Strindberg, August (1959). The saga of the Folkungs: Engelbrekt. University of Washington Press. str. 123. ISBN 9780295739212.
  22. ↑ Oakley, Stewart (1972). A Short History of Denmark. Praeger Publishers. str. 81.
  23. ↑ Chelminski, Rudolph (28. januar 1972). »Margrethe of Denmark - 'Best damn queen there is'. LIFE 28 Jan 1972«. Life (Vol. 72, No. 3 izd.). Time Inc. str. 68. ISSN 0024-3019.
  24. ↑ »Margaret I of Denmark (1353–1412)«. Encyclopedia. Pridobljeno 25. januarja 2021.(angleško)
  25. ↑ »Margaret I the Great (1353-1412)«. Find A Grave Memorial. Pridobljeno 25. januarja 2021.(angleško)
  26. ↑ »Queens Regnant - Margaret I of Denmark«. History of Royal Women. Pridobljeno 25. januarja 2021.(angleško)
  27. ↑ »Margaret of Denmark«. Biography. Pridobljeno 25. januarja 2021.(angleško)
Margareta Valdemarsdatter
Rodbina Estridsen
Rojen: marec 1353 Umrl: 28. oktober 1412
Nazivi za člane kraljevske družine
Predhodnik: 
Blanche Namurska 		Kraljica žena Norveške
1363–1380 		Nezasedeno
Naslednji nosilec naziva
Filipa Angleška
Kraljica žena Švedske
1363–1364 		Nezasedeno
Naslednji nosilec naziva
Riharda Schwerinška
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Olaf IV./Olaf II.
kot kralj 		Kraljica regentka Danske
1387–1412
z Erikom Pomorjanskim
(1396–1412) 		Naslednik: 
Erik Pomorjanski
kot kralj
Kraljica regentka Norveške
1388–1412
z Erikom Pomorjanskim
 (1389–1412)
Predhodnik: 
Albert Mecklenburški
kot king 		Kraljica regentka Švedske
1389–1412
z Erikom Pomorjanskim
 (1396–1412)
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Margareta_I._Danska&oldid=6280443«