Marija v Logu
Marija v Logu Maria Luggau | |
|---|---|
 | |
  Marija v Logu Geografska lega v Avstriji | |
| 46°42′19.1″N 12°44′8.2″E / 46.705306°N 12.735611°E | |
| Država |  Avstrija |
| Dežela | Koroška |
| Okraj | Šmohor |
| Občina | Lesna dolina (KG Luggau) |
| Nadm. višina | 1.173 m |
| Prebivalstvo (2024-01-01)[1] | |
| • Skupno | 172 |
| Časovni pasovi | UTC+1 (CET/CEST) |
| UTC+2 (CET/CEST) | |
| Poštna številka | 9655 Maria Luggau |
| Avtomobilska oznaka | HE |
| Št. občine | 20321 |
| Št. naselja | 00430 |
| Popisni okoliš/ -okraj | Maria Luggau (20321 001) |
Marija v Logu (nem. Maria Luggau) je kraj v občini Lesna dolina (nem. Lesachtal) na avstrijskem Koroškem.
Grozdna vas leži v Lesni dolini na 1173 m nadmorske višine in ima 256 prebivalcev (2001).
Kultura in znamenitosti
[uredi | uredi kodo]
- župnijska in romarska cerkev Marije Snežne
- Lurška kapela pod cerkvijo
- Marijina kapela v zaselku Stoffanell
- Samostan v Mariji v Logu : Samostan je bil ustanovljen leta 1591 kot frančiškanski samostan. Prve stavbe so bile zgrajene med letoma 1593 in 1628. Od leta 1635 do danes so samostan vodili serviti, red Marijinih služabnic. V samostanu je od leta 1989 tudi katoliško izobraževalno središče za Gornjo Koroško. Nekatere sobe gledajo na terasast samostanski vrt, ki gleda na ulico. To je eden najpomembnejših zgodnjebaročnih samostanskih vrtov v Avstriji. Njegov odtis in glavne strukture so se ohranile do danes. Poleg steklene hiše je zgodovinsko zanimiva še ena vrtna stavba: osemkotni, zidani vrtni paviljon - ljudsko znan kot »Vrabčkov tempelj« - z leseno lučko iz 17. stoletja. Leta 2008/2009 je bila zunaj in znotraj prenovljena.
- Carinske stanovanjske stavbe
- Kamniti obelisk, spomenik Franzu Freiherru von Schmidt-Zabierowu, 1887
- Mlinska zasedba, na Trattenbachu, pet mlinov na kolesih, 17. in 18. stoletje
Osebnosti
[uredi | uredi kodo]- Gerd Kühr (* 1952), skladatelj
Literatura
[uredi | uredi kodo]- Bundesdenkmalamt (Hrsg.): Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs: Kärnten. Maria Luggau. 3., erweiterte und verbesserte Auflage, Verlag Anton Schroll & Co, Wien 2001, S. 504–507, ISBN 3-7031-0712-X.
- Sellinger Werner und Eva Berger: Klostergarten Maria Luggau. In: Christian Hlavac, Astrid Göttche und Eva Berger (Hrsg.): Historische Gärten und Parks in Österreich. S. 51–55. Böhlau Verlag, Wien 2012, ISBN 978-3-205-78795-2.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Maria v Logu v Wikimedijini zbirki
- ↑ »Bevölkerung am 1.1.2024 nach Ortschaften (Gebietsstand 1.1.2024)]« (ODS). Statistik Austria.