Marozija

Marozija
Senatorka in patricija Rima
Rojstvo	ok. 890 Rim, Papeška država
Smrt	937 Rim, Papeška država
Zakonec	Alberik I. Spoletski Guy, mejni grof Toskane Hugo Italijanski
Potomci	papež Janez XI. Alberik II. Spoletski David Berta Teodora
Oče	Teofilakt I. Tuskulski
Mati	Teodora

Marozija, rojena kot Marija, znana tudi kot Mariuccia ali Mariozza, je bila rimska plemkinja, domnevno ljubica papeža Sergija III., ki ji je papež Janez X. podelil naslova senatorke (senatrix) in patricije Rima, ki sta bila brez primere, * okoli 890, † 937.

Francesco Bertolini, gravura v Historia de Roma: poroka Marozije in Huga Italijanskega

Edward Gibbon je o njej zapisal, da je "vpliv dveh sester prostitutk, Marozije in Teodore, temeljil na njunem bogastvu in lepoti in njunih političnih in ljubezenskih spletkah". Njuni najbolj vztrajni ljubimci so bili nagrajeni z rimsko tiaro (papeštvom). Med njunimi potomci je bilo kar šest papežev: Janez XI., Janez XII., Benedikt VII., Benedikt VIII., Benedikt IX. in Janez XIX., kar je zelo neobičajno. Iz tega "naključja" je nastal izraz "pornokracija", povezan z njuno vladavino Rimu prek njunih ljubimcev.

Zgodnje življenje

Marozija je bila rojena okoli leta 890 kot hči rimskega konzula Teofilakta I. Tuskulskega, in Teodore, dejanske oblastnice Rima, ki jo je škof Liutprand iz Kremone označil za "brezsramno vlačugo ... [ki] je imela oblast nad rimsko državo kot kakšen moški".

Marozija je pri petnajstih letih postala ljubica Teofilaktovega bratranca, papeža Sergija III., ki ga je poznala že takrat, ko je bil škof v Portu. Z njim je imela sina Janeza, kasnejšega papeža Janeza XI. Njuna zveza je opisana v najmanj dveh sodobnih virih: Liber Pontificalis (Knjiga pontifikov) in Antapodosis sive Res per Europam gestae (Antapodoza ali Dogodki po vsej Evropi) Liutipranda Kremonskega. Tretji sodobni vir, letopisec Flodoard (okoli 894–966), pravi, da je bil Janez XI. brat Alberika II., slednji pa potomec Marozije in njenega moža Alberika I., kar je morda res.

Marozija se je leta 909 poročila z Alberikom I., vojvodom Spoleta. Leta 911 ali 912 je bil rojen njun sin Alberik II. Do takrat, ko je bil Alberik I. ubit pri Orteju leta 924, so rimski veleposestniki popolnoma zmagali nad tradicionalno birokracijo, ki jo je predstavljal papeška kurija. Rim je bil tako rekoč pod posvetno oblastjo in zgodovinsko na najnižji točki papeštva.

Gvido Toskanski

Da bi se zoperstavila vplivu papeža Janeza X., ki ga je njen nasprotnik Liutprand Kremonski štel za še enega njenega ljubimca, se je Marozija poročila z Janezovim nasprotnikom Gvidom Toskanskim. Skupaj sta napadla Rim, aretirala papeža Janeza X. in ga zaprla v grad Sant'Angelo. Papeža je Gvido morda ukazal zadušiti z blazino ali pa je preprosto umrl, morda zaradi zanemarjanja in slabega ravnanja. Marozija je z državnim udarom prevzela oblast v Papeški državi. Naslednja papeža, Leon VI. in Štefan VII., sta bila oba njeni marioneti. Leta 931 ji je uspelo na papeški položaj vsiliti svojega enaindvajsetletnega sina, ki je vladal kot Janez XI. Z Gvidom Toskanskim je imela tudi hčerko Berto Teodoro, ki se ni nikoli poročila.

Hugo Arleški in smrt

Gvido je leta 929 umrl in Marozija se je začela pogajati o poroki z njegovim polbratom, italijanskim kraljem Hugom Arleškim. Medtem ko je bil v Rimu, se je Hugo sprl z Marozijinim sinom Alberikom II., ki med poročnimi obredi leta 932 organiziral vstajo. Hugo je pobegnil iz mesta, Marozijo pa so aretirali.

Marozija je umrla je po približno petih letih v zaporu. Njeni potomci so ostali dejavni v papeški politiki, začenši z Oktavijanom, sinom Alberika II., ki je leta 955 postal papež Janez XII. Papeži Benedikt VIII., Janez XIX. in Benedikt IX. ter protipapež Benedikt X. so bili vsi iz družine Tusculani in Marozijini potomci.

Družinsko drevo

Teofilakt I. Tuskulski 864–924

Teodora ok. 870–916

Hugo Italijanski ok. 880–947 (tudi poročen z Marozijo)

Alberik I. Spoletski u. 925

Marozija ok. 890–937

Papež Sergij III. ok. 860–911

Alda Viennska

Alberik II. Spoletski 905–954

David ali Deodat

Papež Janez XI. 910–935

Gregor I. Tuskulski

Papež Janez XII. ok. 930/937–964

Papež Benedikt VII. vl. 974–983

Theophylact Papež Benedikt VIII. vl. 1012–1024

Alberik III, Tuskulski u. 1044

Papež Janez XIX. vl. 1024–1032

Gregor II. Tuskulski

Peter, vojvoda Rimljanov

Gvido/Gaj, grof Tuskulski

Octavijan, grof Tuskulski

Teofilakt Papež Benedikt IX. ok. 1012-1056

Gregor III. Tuskulski

Ptolemaj I. Tuskulski

Peter de Columna, družina Colonna

Viri

• Chamberlin, E. R. (1969). The Bad Popes. New York: Dial Press. ISBN 9789030041801. OCLC 647415773.
• Williams, George (1998). Papal genealogy, the families and descendants of the popes.
• di Carpegna Falconieri, Tommaso (2008), Marozia, in Dizionario biografico degli italiani, 70, pp. 681–685