Martin Knoller
Martin Knoller | |
---|---|
Rojstvo | 8. november 1725[1][2][…] ali 18. november 1725[4] Steinach am Brenner[d][1] |
Smrt | 24. julij 1804[1][2][…] (78 let) Milano[1][5] |
Državljanstvo | Avstrija |
Poklic | slikar, univerzitetni učitelj, freskant |
Martin Knoller, avstrijski slikar, * 18. november 1725, Steinach am Brenner, † 24. julij 1804, Milano.
Knoller velja za enega izmed najboljših slikarjev fresk svojega časa v celotnem južnem nemškem in avstrijskem prostoru.
Življenje
[uredi | uredi kodo]Martin Knoller prihaja iz Steinach am Brenner. Njegov najpomembnejši učitelj je bil Paul Troger, s katerim je odšel v Salzburg in na Dunaj. Knoller se pojavlja predvsem kot slikar fresk in tabelni slikar. Svojo prvo fresko je ustvaril leta 1754 v župnijski cerkvi Anras na Tirolskem, še vedno pod vplivom Paula Trogerja Leta 1755 je odšel v Rim, kjer je nanj močno vplival klasicizem. Njegova učitelja sta bila Rafael Mengs in Johann Winckelmann. Knoller je v svojih delih razpet med barok, rokoko in klasicizem, v tabelnem slikarstvu je imel veliko bolj klasicističen pristop kot pri freskah.
Njegov velik pokrovitelj je bil Karl Joseph grof Firmian, ki je prebival kot lombardski minister v Milanu. Knoller je zanj ustvaril številna dela. Leta 1760 - 1765 je preživel v Rimu. V poletnih mesecih je večkrat slikal freske na Tirolskem in na Bavarskem.
Knoller je bil poročen s hčerko milanskega trgovca. V Milanu je postal profesor na Akademiji. Tam je umrl leta 1804.
Pri Martinu Knollerju pogosto obstajajo skupine figur, od katerih pa je vedno jasno razmejena ena sama v ospredju. Značilnost so jasne, sveže barve, kar je razvidno zlasti pogosto iz sijočih oblačil. Baročna slika je sestavljena iz številnih gibajočih figur v skupinah, ki določajo eno sliko, vendar je posameznik v ospredju. V njegovi umetnosti se napoveduje hladnejši klasicizem. Barve so manj močne, figure so premišljeno sestavljene, jasne in jedrnate. Nimajo baročnega patosa. V svoji arhitekturi je mojster perspektive. Obožuje figure v nenavadnih pogledih in položajih. Lepoto mu pomeni jasnost barv in figurativnost.
Leta 1953 je bila po njem imenovana ulica Knollergasse v mestu Dunaj Donaustadt (22. okraj).
Delo
[uredi | uredi kodo]Freske
[uredi | uredi kodo]- Župnijska cerkev v Anrasu v Osttirol (1754)
- Karlskirche Volders (1765) [6]
- Samostanska cerkev v Ettal (1769)
- Opatija Neresheim (1770-1775)
- Opatijska cerkev Gries v Bolzanu (1772-1775)
- Palača Taxis v Innsbrucku (1785/86)
- Lovski grad Gerstburg v Bolzanu, stropna freska Prihod Aurore
Oltarne slike (izbor)
[uredi | uredi kodo]- Veliki oltar za Karlskirche Volders (1767)
- Servitenkirche v Innsbrucku
- Župnijska cerkev Steinach am Brenner
- Glavna oltarna slika Sveti Jurij ubija zmaja, Deutschhauskirche v Bolzanu (1799)
Literatura
[uredi | uredi kodo]- Karl Weiß: Knoller, Martin. In: Allgemeine Deutsche Biographie (ADB). Band 16, Duncker & Humblot, Leipzig 1882, S. 321–323.
- Gerhard Woeckel: Knoller, Martin. In: Neue Deutsche Biographie (NDB). Band 12, Duncker & Humblot, Berlin 1980, ISBN 3-428-00193-1, S. 209 f. (Digitalisat).
- Hanns-Paul Ties: Paul Troger, seine Schüler, seine Zeit. Neufunde und Neuzuschreibungen zur Tiroler Barockmalerei, in: Der Schlern, Zeitschrift für Südtiroler Landeskunde, 86. Jg., 2012, Heft 7/8 2012, S. 136-165, hier S. 143f.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Benezit Dictionary of Artists — OUP, 2006. — ISBN 978-0-19-977378-7
- ↑ 2,0 2,1 Martin Knoller
- ↑ Brockhaus Enzyklopädie
- ↑ Arhiv likovne umetnosti — 2003.
- ↑ 5,0 5,1 Dr. Constant v. Wurzbach Knoller, Martin // Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich: enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche seit 1750 in den österreichischen Kronländern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt haben — Wien: 1856. — Vol. 12. — S. 161.
- ↑ »Karlskirche Volders Innenraum«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. januarja 2015. Pridobljeno 29. januarja 2015.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Hochaltar in der Karlskirche Volders Arhivirano 2015-01-30 na Wayback Machine.