Mavzolej šaha Rukn-e-Alama

Mavzolej šaha Rukn-e-Alama
مقبرہ شاہ رکن عالم‎
	Svetišče Rukn-e-Alama je eno najpomembnejših sufijskih svetišč v južnem Pandžabu
	Lega: Pakistan
Koordinati	30°11′56″N 71°28′17″E / 30.19889°N 71.47139°E
Lokacija	Multan, Pandžab, Pakistan
Tip	Sufijsko svetišče
Zaključek gradnje	1324 n. št.

Grobnica Šaha Rukn-e-Alama (pandžabsko, urdujsko مقبرہ شاہ رکن عالم‎) stoji v Multanu, Pandžab, Pakistan, je mavzolej sufijskega svetnika Šaha Rukn-e-Alama iz 14. stoletja. Svetišče velja za najzgodnejši primer arhitekture Tuglukov^[1] in je eno najbolj impresivnih svetišč na Indijski podcelini.^[2] Svetišče privabi več kot 100.000 romarjev na letni festival Urs, ki obeležuje njegovo smrt.

Lokacija

Grobnica stoji v starodavnem mestu Multan v osrednjem Pakistanu. Grobnica je na severozahodnem robu trdnjave Multan.

Zgodovina

Grobnico je med letoma 1320 in 1324 zgradil Ghijath al-Din Tugluk v predmogulskem arhitekturnem slogu.ref name=unesco>»Tomb of Shah Rukn-e-Alam«. UNESCO website. Pridobljeno 22. marca 2021.</ref> Grobnica velja za najzgodnejši primer arhitekture Tuglukov in je pred spomeniki Tuglukov v Delhiju.

Grobnica je bila zgrajena, ko je Ghijath al-Din služil kot guverner Dipalpurja in naj bi verjetno služila kot grobnica njemu samemu, preden je postal cesar Delhijskega sultanata. Rukn-e-Alam je bil sprva pokopan v svetišču Bahaudina Zakarije,^[3] vendar je sedanjo grobnico podaril Mohamed bin Tugluk potomcem Rukn-e-Alama,^[4] ki so njegove posmrtne ostanke pokopali v svetišče leta 1330.

Postavitev

Zasnova svetišča je značilna za grobnice Suhravadi, s tremi vhodi, mihrabom, obrnjenim proti zahodu in originalnim glavnim vhodom na južni osi, ki je vseboval majhno vežo. Glavni vhod je bil od takrat premaknjen proti vzhodu, da bi osi svetišča poravnali z Meko, v skladu s pravovernimi interpretacijami islama.

Arhitektura

Svetišče predstavlja vrhunec pogrebne arhitekture Multani, ki se je začela s svetiščem Khalida Valida v bližini Kabirvale.^[5]

Mavzolej

Mavzolej je tristopenjski objekt. Čeprav je drugi osmerokotni nivo tipičen za Multan, se prvi nivo v obliki osmerokotnika razlikuje od bližnjega svetišča Bahaudina Zakarije in drugih zgodnejših svetišč, ki slonijo na kvadratni podlagi.

Prva stopnja ima premer 15 metrov, stene pa so debele 4 čevlje. Prva stopnja ima lesene pasove, ki ustvarjajo vizualni prelom v zunanjem opečnem zidu. Osmerokotni prvi nivo je podprt z majhnimi stolpi v obliki minaretov v vsakem od njegovih 8 vogalov, ki zagotavljajo podporo strukturi in se ožijo, ko se dvignejo in presežejo višino prvega nivoja.

Drugi osmerokotnik sloni na prvem nivoju, ki ima majhne kupole v vsakem od osmih vogalov stavbe. Tretji nivo leži nad drugim in ga tvori kupola s premerom 15 metrov. Celotna zgradba je visoka 35 metrov, s poševnimi stenami. Kupolo pokriva struktura, podobna amalaki, ki jo najdemo v hindujskih templjih.^[6]

Dekorativni elementi

Mavzolej je v celoti zgrajen iz rdeče opeke, obdan s tramovi iz šišamovega lesa, ki so skozi stoletja počrneli. Zunanjost je bogato okrašena z izrezljanimi lesenimi ploščami, izrezljano opeko, vrvicami in obzidjem. Oporniki, stolpiči in grebeni na vrhu svetišča odražajo vpliv vojaške arhitekture Tugluk na celo nevojaške zgradbe.^[7]

Zunanjost je dodatno okrašena s ploščicami v regionalnem slogu s cvetličnimi, arabesknimi in geometrijskimi motivi s temno modrimi, azurnimi in belimi ploščicami - vse to je v kontrastu s temno rdečimi fino poliranimi opekami. Bela kupola je okrašena z modrimi ploščicami vzdolž spodnjega oboda.

Notranjost

Ogromna notranjost svetišča nima nobenih notranjih opornikov niti nobenih notranjih konstrukcijskih elementov, ki bi podpirali notranji prostor, kar ima za posledico ogromen notranji prostor. Notranjost je bila sprva okrašena z dovršenimi ploščicami, ki so bile pozneje prekrite z ometom,^[8] čeprav je velika notranjost mavzoleja zdaj večinoma prazna. Niše v pritličju služijo dodatni povečavi notranjega prostora.

Izrezljan leseni mihrab velja za enega najzgodnejših primerov tega žanra. Sarkofag Rukn-e-Alama je nekoliko izven sredine in je obdan z grobovi 72 njegovih sorodnikov, ki namigujejo na 72 umrlih spremljevalcev vnuka preroka Mohameda, imama Huseina, v bitki pri Karbali leta 680 n. št.

Ohranjanje

V 1970-ih je mavzolej temeljito popravil in obnovil oddelek Auqaf. Celotna bleščeča postekljena notranjost je rezultat novih ploščic in zidakov, ki so jih naredili Kašigarji ali izdelovalci ploščic iz Multana.^[9]

Grobnica je na poskusnem seznamu Unescove svetovne dediščine.

Galerija

Detajl klesane opeke svetišča
Svetišče ponoči
Grobnica 1865
Spodnja stran kupole svetišča
Privrženci v svetišču
Zunanji pogled na svetišče
Zunanjost svetišča je okrašena z različnimi okrasnimi elementi
Pogled na svetišče z dvorišča

Sklici

↑ Bloom, Jonathan (1995). The Art and Architecture of Islam 1250-1800. Yale University Press. ISBN 9780300064650.
↑ Asghar, Muhammad (2016). The Sacred and the Secular: Aesthetics in Domestic Spaces of Pakistan/Punjab. LIT Verlag Münster. ISBN 9783643908360.
↑ Khan, Hassan Ali (2016). Constructing Islam on the Indus: The Material History of the Suhrawardi Sufi Order, 1200–1500 AD. Cambridge University Press. ISBN 9781316827222.
↑ Bunce, Fredrick W. (2004). Islamic Tombs in India: The Iconography and Genesis of Their Design. D.K. Printworld. ISBN 9788124602454.
↑ Petersen, Andrew (2002). Dictionary of Islamic Architecture. Routledge. ISBN 9781134613656.
↑ Prakash, Vikramaditya (2011). A Global History of Architecture. John Wiley & Sons. ISBN 9780470902486.
↑ Gommans, J.J.L. (2003). Mughal Warfare: Indian Frontiers and Highroads to Empire 1500–1700. Routledge. str. 143. ISBN 9781134552764.
↑ Hillenbrand, Robert (2004). Islamic Architecture: Form, Function, and Meaning. Columbia University Press. ISBN 9780231101332.
↑ Ikhlaq Ahmed Qadri (november 2000). »History Of Multan (scroll down to read 'The Tomb Of Shah Rukn-e-Alam'«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. decembra 2018. Pridobljeno 22. marca 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Mavzolej šaha Rukn-e-Alama.

SN Bukhari (24. avgust 2009). »Tomb of Shah Rukne Alam Multan«. YouTube.

[yale-1] Bloom, Jonathan (1995). The Art and Architecture of Islam 1250-1800. Yale University Press. ISBN 9780300064650.

[2] Asghar, Muhammad (2016). The Sacred and the Secular: Aesthetics in Domestic Spaces of Pakistan/Punjab. LIT Verlag Münster. ISBN 9783643908360.

[khan-3] Khan, Hassan Ali (2016). Constructing Islam on the Indus: The Material History of the Suhrawardi Sufi Order, 1200–1500 AD. Cambridge University Press. ISBN 9781316827222.

[4] Bunce, Fredrick W. (2004). Islamic Tombs in India: The Iconography and Genesis of Their Design. D.K. Printworld. ISBN 9788124602454.

[dictionary-5] Petersen, Andrew (2002). Dictionary of Islamic Architecture. Routledge. ISBN 9781134613656.

[6] Prakash, Vikramaditya (2011). A Global History of Architecture. John Wiley & Sons. ISBN 9780470902486.

[7] Gommans, J.J.L. (2003). Mughal Warfare: Indian Frontiers and Highroads to Empire 1500–1700. Routledge. str. 143. ISBN 9781134552764.

[hill-8] Hillenbrand, Robert (2004). Islamic Architecture: Form, Function, and Meaning. Columbia University Press. ISBN 9780231101332.

[9] Ikhlaq Ahmed Qadri (november 2000). »History Of Multan (scroll down to read 'The Tomb Of Shah Rukn-e-Alam'«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. decembra 2018. Pridobljeno 22. marca 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]