Mravljinčna kislina
Videz
(Preusmerjeno s strani Metanojska kislina)
| |||
Imena | |||
---|---|---|---|
IUPAC ime
mravljinčna kislina
| |||
Sistematično ime
metanojska kislina | |||
Druga imena
hidroksimetanon, hidroksioksometan, oksometanol
| |||
Identifikatorji | |||
3D model (JSmol)
|
|||
ChEBI | |||
ChEMBL | |||
ChemSpider | |||
DrugBank | |||
ECHA InfoCard | 100.000.527 | ||
EC število |
| ||
Število E | E236 (konzervansi) | ||
KEGG | |||
PubChem CID
|
|||
RTECS število |
| ||
UNII | |||
CompTox Dashboard (EPA)
|
|||
| |||
| |||
Lastnosti | |||
CH2O2 | |||
Molska masa | 46,03 g·mol−1 | ||
Videz | brezbarvna kadeča se tekočina | ||
Vonj | jedek, prodoren | ||
Gostota | 1,220 g/mL | ||
Tališče | 8,4 °C (47,1 °F; 281,5 K) | ||
Vrelišče | 100,8 °C (213,4 °F; 373,9 K) | ||
z vodo se meša v vseh razmerjih | |||
Topnost | meša se z etrom, acetonom, etil acetatom, glicerolom, metanolom, etanolom; delno topna v benzenu, toluenu in ksilenu | ||
log P | −0,54 | ||
Kislost (pKa) | 3,77 [1] | ||
Lomni količnik (nD) | 1,3714 (20 °C) | ||
Viskoznost | 1,57 cP at 268 °C | ||
Struktura | |||
Oblika molekule | planarna | ||
Dipolni moment | 1,41 D (plin) | ||
Nevarnosti | |||
Glavne nevarnosti | jedko (C) dražilno (Xi) | ||
R-stavki (zastarelo) | R10 R35 | ||
S-stavki (zastarelo) | (S1/2) (S23) S26 (S45) | ||
NFPA 704 (diamant ognja) | |||
Plamenišče | 69 °C (156 °F; 342 K) | ||
601 °C (1.114 °F; 874 K) | |||
Meje eksplozivnosti |
14–34% | ||
Smrtni odmerek ali koncentracija (LD, LC): | |||
LD50 (srednji odmerek)
|
700 mg/kg (miš, oralno), 1100 mg/kg (miš, oralno) | ||
Sorodne snovi | |||
Sorodno karboksilne kisline | ocetna kislina etanojska kislina | ||
Sorodne snovi | formaldehid metanol | ||
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa). | |||
Sklici infopolja | |||
Mravljínčna kislína (tudi mravljična kislina, pravilneje metanójska kislína) je najpreprostejša karboksilna kislina. V naravi je zelo razširjena. Njena kemijska formula je HCOOH, oziroma CH2O2. Mravljična kislina je prisotna predvsem v strupu mravelj in drugih kožekrilcev ter v koprivah. Uporablja se kot dezinfekcijsko sredstvo, pa tudi kot topilo. Je nevarna za nižje organizme.
Je polarna, topi se v vodi in v organskih topilih (npr. etanolu).
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ H.C. Brown in drugi (1955). Determination of Organic Structures by Physical Methods. Academic Press. New York.