Miranda Veljačić
| Miranda_Veljačić | |
|---|---|
 Miranda Veljačić v Splitu 2009. | |
| Rojstvo | 1976 Zagreb |
| Narodnost | Hrvaška |
| Poklic | raziskovalka, arhitektka, urednica |
| Poznan po | koordinator združenja Platforma 9,81 zastopala Hrvaško na beneškem bienalu 2016 |
Miranda Veljačić, hrvaška arhitektka, raziskovalka in kulturna delavka, * 1976, Zagreb, Hrvaška.
Je soustanoviteljica, koordinatorka in sedanja predsednica Platforme 9,81, ene najstarejših nevladnih organizacij, ki se osredotoča na arhitekturne raziskave in prakse v zvezi z alternativno kulturo in kulturo mladih, aktivizmom, urbanizmom in modno dediščino.
Veljačićeva je bila urednica dveh glavnih hrvaških arhitekturnih revij, Oris in Čovjek i prostor. Leta 2015 je predstavljala Hrvaško na Beneškem bienalu arhitekture skupaj z Dinkom Peračićem, Emino Višnić in Slavenom Toljem.
Življenjepis
[uredi | uredi kodo]Leta 1999 so Veljačićeva, Dinko Peračić in Marko Sančanin še kot študentje v Zagrebu ustanovili združenje za arhitekturne raziskave Platforma 9,81, ki je rezultat njihovega dela z Evropskim združenjem študentov arhitekture. Miranda Veljačićeva je leta 2002 diplomirala na Arhitekturni fakulteti v Zagrebu.
Od leta 2003 živi in dela v Splitu z možem Dinkom Peračićem in dvema otrokoma.[1][2]
Strokovno delo
[uredi | uredi kodo]Leta 1999, ko je bila še študentka, je Veljačićeva skupaj z Dinkom Peračićem in Markom Sančaninom ustanovila združenje za arhitekturne raziskave pod imenom Platforma 9,81, katerega koordinatorka je in sedanja predsednica.[3] Platforma 9,81 je sestavljena iz hrvaške skupine arhitektov, teoretikov, oblikovalcev in urbanistov ter deluje kot nevladna organizacija z namenom spodbujati interdisciplinarne razprave o urbanih prostorih, globalizaciji in arhitekturnih praksah. Njihove raziskave so dokumentirane na spletu, poleg tega so bile leta 2004 objavljene v publikaciji Superprivate. Leta 2011 je kolektiv sodeloval na razstavi Arhipelag sodobne umetnosti, programu del na kraju samem v arhipelagu Turku na Finskem.[4]
Leta 2006 je postala članica predsedstva Združenja arhitektov Splita in članica programskega odbora multimedialnega kulturnega centra v Splitu. Dela na raziskavah, elaboratih za ohranjanje-zaščito in promocijo modernističnih arhitekturnih draguljev, kot je Senatorij na Krvavici, avtorja Rikarda Marasovića.[5] Leta 2009 je za projekt revitalizacije Mladinskega centra v Splitu, ki ga je izvedla skupaj z Dinkom Peračićem, prejela nagrado Salon arhitekture. S tem projektom sta Veljačićeva in Peračić zaključila dela na tej monumentalni stavbi, ki jih je v 70. letih začel arhitekt Frane Grgurević.[6] Stavbe niso nikoli dokončali, ker se bilo kulture ni več finansiralo; objekt jo je skotiralo več skupin in arhitekti so 12 let dolgo so stavbo preoblikovali, da bi dobila nov, funkcionalen namen.[7]
Leta 2016 je Veljačićeva, skupaj z Dinkom Peračićem, Emino Višnić in Slavenom Toljem zastopala Hrvaško na Beneškem bienalu arhitekture. Njihov skupni projekt "rabimo - to storimo" je bil dokumentiran v katalogu POROČANJE PRED FRONT s prispevkom o projektu z naslovom "to potrebujemo - to storimo" - politične pragmatike in utopije"[8] in s publikacijo WE NEED IT – WE DO IT po naročilu Ministrstva za kulturo Republike Hrvaške.[7] Publikacija obravnava nekaj drugih projektov Veljačićeve in drugih arhitektov na bienalu. Leta 2018 je projekt prejel veliko nagrado 53. zagrebškega salona arhitekture.[9][10]
Veljačićeva pogosto sodeluje na mednarodnih in lokalnih umetniških prireditvah s predstavitvami svojih del, najpogosteje v sodelovanju z Dinkom Peračićem.[11][12][13]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »platforma 9,81 : Miranda Veljačić«. platforma981.hr. Pridobljeno 14. marca 2021.
- ↑ »HURA - CV Miranda Veljačić«. huraarhitektura.arhitekti-hka.hr. Pridobljeno 14. marca 2021.
- ↑ »platforma 9,81 : Miranda Veljačić«. platforma981.hr. Pridobljeno 2. maja 2021.
- ↑ »CAA - Contemporary Art Archipelago«. www.contemporaryartarchipelago.fi. Pridobljeno 15. aprila 2021.
- ↑ »Tajanstveni objekt u borovoj šumi«. kulturpunkt. Pridobljeno 14. marca 2021.
- ↑ »Youth Centre Split«. architectuul.com. Pridobljeno 15. aprila 2021.
- ↑ 7,0 7,1 Peračić, Dinko, ur. (2016). WE NEED IT - WE DO IT (PDF).
- ↑ Žuvela, Ana. Višnić, Emina (ur.). "we need it – we do it" – policy pragmatics and utopias. POGON - Zagreb Center for Independent Culture and Youth; Museum of Modern and Contemporary Art Rijeka. ISBN 978-953-59052-0-2.
- ↑ »The Front Line of Architecture«. kulturpunkt. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. maja 2016. Pridobljeno 14. marca 2021.
- ↑ »Slobodna Dalmacija - Splitski Dom mladih bit će predstavljen na 15. venecijanskom bijenalu arhitekture«. slobodnadalmacija.hr (v hrvaščini). 26. maj 2016. Pridobljeno 14. marca 2021.
- ↑ »Društveno-kulturni centri«. Odjel za sociologiju (v hrvaščini). Pridobljeno 14. aprila 2021.
- ↑ »Architecture at the Edge«. This is Galway (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. oktobra 2017. Pridobljeno 14. aprila 2021.
- ↑ »Archipelago Logic«. web.abo.fi. Pridobljeno 14. aprila 2021.