Miro Steržaj
| Miro Steržaj | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 28. februar 1933 Rakek |
| Smrt | 8. november 2020[1] (87 let) Murska Sobota[2] |
| Državljanstvo |  Slovenija.svg){kind=small} SFRJ.svg){kind=small} Kraljevina Jugoslavija |
| Poklic | kegljač |
Miro Steržaj (polno ime Miroslav Steržaj), slovenski kegljač, gospodarstvenik in politik, * 28. februar 1933, Rakek, †8. november 2020, Murska Sobota.
Zgodnje življenje in šolanje
[uredi | uredi kodo]Rodil se je v revni družini očetu Janezu, ki je bil po poklicu železničar in materi Ivani, ki je bila gospodinja. Osnovno šolo je obiskoval na Rakeku, po tem pa se je vpisal v nižjo gimnazijo v Logatcu. Pri 14 letih pa se je vpisal na srednjo ekonomsko šolo v Ljubljani, ki jo je uspešno zaključil leta 1950. Po daljšem odmoru se je vpisal na Višjo pravno šolo v Mariboru (1964–1968).
Gospodarsko delovanje
[uredi | uredi kodo]Leta 1950 se je kot 17-letni mladenič preselil v Ljutomer, kjer je delal na tajništvu za notranje zadeve kot finančni manipulant. To službo je opravljal do leta 1953, ko je moral nastopiti vojaški rok. Ko se je vrnil iz vojske je opravljal službo finančnega inšpektorja v Ljutomerskem okraju. Leta 1955 pa je začel delati na Mlekoprometu v Ljutomeru, kjer je 12 let delal kot komercialni direktor. Leta 1967 je bil postavljen za direktorja, katero funkcijo je opravljal vse do upokojitve leta 1993. V tem 26 let dolgemu obdobju je mlekarno posodobil, uvedel pridelovanje ljutomerskega Ementalca, trdega sira Zbrinca in topljenega sira Slovenke, kateri so pozneje postali zelo popularni po vsej Sloveniji. V tem času je tudi Mlekopromet postal ena izmed glavnih sirarn v Sloveniji. Po upokojitvi kot direktor podjetja se je odločil, da bo ostal v mlekarstvu in postal strokovni tajnik Gospodarskega Interesnega Združenja mlekarstva Slovenije, katero funkcijo je opravljal do leta 2003, ko je dokončno prenehal s službovanjem. Za gospodarske dosežke je dobil tudi Kraigherjevo nagrado.
Politično delovanje
[uredi | uredi kodo]Tik preden je vstopil v vojsko se je leta 1953 pridružil Komunistični Partiji Slovenije, katere član je bil do 1990. V tem času je opravljal mnogo pomembnih političnih funkcij. Sprva je postal predsednik občinskega komiteja v Ljutomeru za en 2-letni mandat. Po tem je začel uspešno politično kariero in bil 8 let (2 mandata) podpredsednik Ljutomerske občine, hkrati pa dva mandata član Skupščina Socialistične republike Slovenije, natančneje zbora občin, kjer je opravljal nalogo podpredsednika zbora. Leta 1988 je postal predsednik Ljutomerske občine, katero funkcijo je opravljal do osamosvojitve leta 1991. V mandatu 1992 do 1997 je bil kot državni svetnik član Državnega sveta. Leto zatem je bil na listi SLS izvoljen v Občinski svet in nastopil vlogo kot podžupan Ljutomera za mandat med letoma 1998 in 2002 pod županom Jožefom Špindlerjem. Leta 2003 je bil razglašen za častnega občana občine Ljutomer.
Kulturno delovanje
[uredi | uredi kodo]Leta 1965 je bil soustanovitelj Ljutomerskega okteta, kjer je pel kot 1. tenor in 2. tenor. Steržaj je bil odličen solist in je bil za to vedno prva izbira za solistične nastope pri oktetu, katerega redni član je bil 45 let. Od leta 2004, ko je bil izvoljen, do leta 2017 je opravljal funkcijo predsednika Kulturnega Društva Ivan Kaučič v Ljutomeru.
Športna kariera
[uredi | uredi kodo]
Steržaj je svojo športno pot začel že kot otrok, ko je kot deček postavljal keglje italijanskim vojakom med vojno. Med šolanjem na srednji šoli je obšolsko delal kot postavljač kegljev in tudi kdaj pa kdaj vrgel kako kroglo. Ko je prišel v Ljutomer, se je vpisal v nogometni in kegljaški klub, kjer je tekmoval do vstopa v vojsko leta 1953.
Po vrnitvi iz vojske je začel z rednim treningom in tako leta 1957, še kot član KK Ljutomer, dosegel jugoslovanski državni rekord (968 kegljev), zaradi česar se je uvrstil v jugoslovansko državno reprezentanco, s katero je istega leta nastopil na svojem prvem svetovnem prvenstvu, na Dunaju. V ekipni preizkušnji ni dobil priložnosti, je pa po zmagi Jugoslavije v ekipni konkurenci kot rezerva prejel zlato odličje. Nastopil je na posamični preizkušnji in dosegel odlično 9. mesto, kar je bil drugi najboljši rezultat jugoslovanskih kegljačev, za 4. mestom kasnejšega selektorja reprezentance Dujama Smoljanovića. Leta 1959 je bil ponovno izbran v jugoslovansko reprezentanco za svetovno prvenstvo v Bautznu, kjer je tokrat nastopil v ekipni konkurenci in z drugim najboljšim rezultatom ekipe pripomogel k ponovni ekipni zmagi Jugoslavije. V posamični konkurenci je ponovil svoj uspeh izpred dveh let in se uvrstil na 9. mesto. Leta 1960 je prvič osvojil prvenstvo Slovenije v posamezni konkurenci, kar je nato ponovil v letih 1961 in 1962. Istega leta se je še tretjič udeležil SP, ki ga je gostila Bratislava, vendar tokrat brez vidnejšega uspeha.
Leta 1962 je prestopil v enega izmed takrat najboljših slovenskih klubov KK Branik iz Maribora, kjer je dosegel tudi največje osebne dosežke. Leta 1964 je prvič osvojil posamezno prvenstvo Jugoslavije ter ekipno prvenstvo Slovenije. Istega leta je na Evropskem prvenstvu v Budimpešti osvojil naslov absolutnega evropskega prvaka, kar pomeni, da je zmagal v vseh kategorijah, tj. posamezno, v parih in ekipno, ob tem pa še postavil nov svetovni rekord. Leto kasneje je s svojim braniškim soigralcem Francem Mlakarjem v svojo zbirko dodal še prva naslova v dvojicah v slovenski, kot tudi jugoslovanski konkurenci.
Leta 1968 mu je uspel še en podvig, saj je z odličnim finalnim posameznim nastopom ponovno postavil nov svetovni rekord in osvojil zmago na svetovnem prvenstvu v posamezni kategoriji. Istega leta se je v Radencih odprlo novo kegljišče in tako je leta 1977 Miro Steržaj prestopil h KK Radenski. Tukaj je dosegel še mnogo dobrih rezultatov, dokler se leta 2001 ni poslovil od tekmovalnega kegljanja. Od leta 2004 do leta 2020 je opravljal funkcijo tehničnega vodja v klubu. Za odlične športne dosežke je leta 1968 prejel Bloudkovo nagrado. Kljub temu, da nikoli ni bil imenovan kot Slovenski športnik leta, je leta 1978 s strani športnih novinarjev prejel naziv Športnika desetletja Slovenije za obdobje od 1968–1978. Leta 2012 je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov, leta 2015 pa razglašen za častnega predsednika Športne zveze Ljutomer.[3]
Športni dosežki
[uredi | uredi kodo]
Svetovna in evropska prvenstva[uredi | uredi kodo]
|
Prvenstva Slovenije[uredi | uredi kodo]
|
Prvenstva Jugoslavije[uredi | uredi kodo]
|
Nagrade in priznanja
[uredi | uredi kodo]- Bronasta plaketa Branka Ziherla (1964)
- Bloudkova plaketa (1965)
- Bloudkova nagrada (1968)
- Športnik Pomurja (1968, 1979)
- Red zaslug za ljudstvo s srebrnimi žarki (1971)
- Športnik Maribora (1974, 1976)
- Red republike s srebrnim vencem (1977)
- Slovenski športnik desetletja 1968–1978
- Zlata Gallusova značka (1979)
- Cizljeva plaketa (1980)
- Nagrada Gospodarske zbornice Slovenije (1981)
- Zlati kegelj z vencem Kegljaške zveze Jugoslavije (1981)
- Športnik leta ŠZ Ljutomer (1984)
- Športnik stoletja ŠZ Ljutomer (2000)
- Častni občan Občine Ljutomer (2003)
- Častni član Kegljaške zveze Slovenije (2005)
- Zlato jubilejno priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (2005)
- Zlati kegelj Kegljaške zveze Slovenije (2010)
- Hram slovenskih športnih junakov (2012)
- Častni predsednik Športne zveze Ljutomer (2015)
- Priznanje za zasluge v Zvezi slovenskih častnikov (2017)
Osebno življenje
[uredi | uredi kodo]Miro je bil poročen z ženo Terezijo (roj. Krajnc), ki je bila višja medicinska sestra. Ima hčerko Jacqueline in sina Harryja, ki je prav tako uspešen kegljač.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/sterzaj-miroslav/
- ↑ Kegljaška zveza Slovenije
- ↑ Šoštarič, Miha (28. marec 2015). »Miro Steržaj postal častni predsednik ŠZ Ljutomer«. pomurje.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. decembra 2016. Pridobljeno 9. decembra 2016.
- ↑ Gomzi, Zmago (22. november 2020). »Kljub invalidnosti je v kegljanju dosegal odlične rezultate«. vecer.com. Pridobljeno 1. decembra 2020.
Viri
[uredi | uredi kodo]
- Slovenski Veliki Leksikon, Mladinska knjiga (2003)
- Maučec, F., Junaki kegljaškega športa: Zgodovina pomurskega kegljanja. Kegljaška zveza Slovenije (2002)
- Arambašić, P., Prvi čunj: Prilozi za istoriju kuglanja. (2011)
- Kuglanje, Kuglaški savez Hrvatske (1989)
- Kronologija Kegljaške zveze Slovenije 1950-2010. Kegljaška zveza Slovenije (2010)
- ULRS Poročilo o volitvah v DS
- ULRS Sklep o spremembi sklepa o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov komisij Državnega sveta Republike Slovenije
- Častni občani občine Ljutomer Arhivirano 2010-11-12 na Wayback Machine.
- Prlekija-on-net: Ljutomerski oktet se želi pomladiti
| Splošno | |
|---|---|
| Biografski slovarji | |
