Monte d’Accoddi
Monte d'Accoddi | |
---|---|
Lokacija | |
Koordinati | 40°47′28″N 8°26′56″E / 40.79111°N 8.44889°E |
Tip | spomenik |
Zgodovina | |
Kulture | kultura Ozieri, kultura Abealzu-Filigosa |
Druge informacije | |
Stanje | rekonstrukcija |
Uprava | I Beni Culturali della Sardegna |
Javni dostop | da |
Spletna stran | Sassari, Tempio-altare di Monte d'Accoddi (italijansko) |
Monte d'Accoddi je neolitsko arheološko najdišče na severu Sardinije na ozemlju Sassarija v Italiji. Mesto je sestavljeno iz masivne dvignjene kamnite ploščadi, za katero se domneva, da je bila oltar. Zgradila ga je kultura Ozieri ali prej, z najstarejšimi deli iz obdobja okoli 4000–3650 pr. n. št..[1][2]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Najdišče je bilo odkrito leta 1954 na polju v lasti družine Segni. Prvotno strukturo je zgradila kultura Ozieri ali prej ok. 4000–3650 pred našim štetjem in ima osnovo 27 m krat 27 m in je verjetno dosegla višino 5,5 m. Vrhunec je dosegla na ploščadi velikosti približno 12,5 m krat 7,2 m, dostopni po klančini. Nobenih prostorov ali vhodov v gomilo niso našli, kar vodi do domneve, da je šlo za oltar, tempelj ali stopničasto piramido.[3][4] Morda je služila tudi opazovalni funkciji, saj je njen kvadratni tloris usklajen s kardinalnimi točkami kompasa.[5]
Med letoma 3500 in 3000 pr. n. št. so bili ostanki prvotne zgradbe v celoti prekriti s plastno mešanico zemlje in kamna, nato pa so bili uporabljeni veliki bloki apnenca, da bi vzpostavili drugo ploščad, ki je tvorila stopničasto piramido (36 m × 29 m, višine približno 10 m), dostopna z drugo klančino, dolgo 42 m, zgrajeno nad starejšo.[6] Ta drugi tempelj je podoben mezopotamskim ziguratom in ga pripisujejo obdobju pod Ozierijem.[7]
Arheološka izkopavanja iz bakrenodobni plasti Abealzu-Filigosa kažejo, da je bil Monte d'Accoddi uporabljen za žrtvovanje živali, pri čemer so našli ostanke ovac, goveda in prašičev v skoraj enakem deležu.[8] Je med najzgodnejšimi znanimi žrtvenimi kraji v zahodni Evropi, ki zagotavlja vpogled v razvoj ritualov v prazgodovinski družbi in si prisluži oznako »najbolj edinstven kultni spomenik v zgodnjem zahodnem Sredozemlju«.[9]
Lončenina kulture zvončastih čaš se pojavi v Monte d'Accoddi po ok. 2500 pr. n. št. Najdbe vključujejo polkrogle sklede, skodelice, trinožce ali štirinožce in nazobčane sklede. Posode so bile okrašene v »čistem pomorskem slogu«, pa tudi s kompleksnejšimi razporeditvami trikotnikov ali cikcakov.[10]
Zdi se, da je bilo mesto Monte d'Accoddi ponovno zapuščeno okoli leta 1800 pr. n. št., na začetku nuraške dobe.
Na podlagi dokazov o arhitekturi, obrednih ostankih in diagnostični keramiki sta G. in M. Webster v letih 2017 in 2019 trdila, da je status spomenika produkt migracijskega dogodka (verjetno izgnanstva), ki se je začel iz Mezopotamije v prvi polovici 4. tisočletja pr. n. št.[11]
Okolica
[uredi | uredi kodo]Okolica Monte d'Accoddi je bila izkopana v 1960-ih in je zagotovila znake pomembnega svetega središča. Blizu jugovzhodnega vogala spomenika je dolmen, čez klančino pa stoji precejšen menhir, eden od več stoječih kamnov, ki so jih prej našli v bližini. Izkopani so bili temelji več manjših objektov (verjetno stanovanjskih) in več skrivnostnih izklesanih kamnov. Najbolj impresiven med njimi je velik balvan, izklesan v obliki jajca in nato prerezan na subtilni ukrivljeni tridimenzionalni črti.[12]
Rekonstrukcija
[uredi | uredi kodo]Spomenik je bil v 1980-ih delno rekonstruiran. Odprt je za javnost in dostopen po stari trasi ceste SS131, v bližini zaselka Ottava. Od mesta Sassari je oddaljeno 14,9 km. Do lokacije ni javnega prevoza. Odpiralni čas se čez leto spreminja.[13]
Galerija
[uredi | uredi kodo]-
Monte d'Accoddi
-
Dolmen in izklesan balvan v ospredju
-
Menhir (stoječi kamen)
-
Eden od oltarjev
-
Ženski kipec, najden na tem mestu, datiran v 3200–2700 pr. n. št.
-
Ozierijeva stela, ok. 3500–2700 pr. n. št., iz Monte d'Accoddi
-
Izklesan balvan
-
Kerami kulture zvončastih čaš, ok. 2500 pr. n. št.[14]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Ercole Contu. »L'altare preistorico di Monte d'Acoddi« (PDF). Sardegnacultura.it. str. 14. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 1. septembra 2006. Pridobljeno 25. aprila 2015.
- ↑ »Monte d'Accoddi and the end of the Neolithic in Sardinia (Italy)« (PDF). Arheologija.ff.uni.lj.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. marca 2016. Pridobljeno 25. aprila 2015.
- ↑ Ercole Contu (2000). L'altare preistorico di Monte d'Accoddi. C. Delfino. ISBN 978-88-7138-206-7.
- ↑ Estética, Sección De (19. april 2014). »Tocho T8: El santuario de Monte accoddi (Cerdeña), o un ziggurat extraviado«. Tocho T8. Pridobljeno 4. septembra 2021.
- ↑ A. Sinclair & J. Bradbury; Megaliths and their Mysteries; 1979; pp. 109–112; ISBN 0-02-609730-3
- ↑ Melis, Maria Grazia. »Monte d'Accoddi and the end of the Neolithic in Sardinia (Italy)«. Documenta Praehistorica. 38 (207).
- ↑ Melis, Maria Grazia (2011). »Monte d'Accoddi and the end of the Neolithic in Sardinia (Italy)«. Documenta Praehistorica. 38 (207): 207–219.
Novo radiokarbonsko datiranje najdišč na jugu Sardinije in nedavni podatki, ki so bili objavljeni o obrtni proizvodnji v zvezi s svetiščem, nam omogočajo, da datiramo gradnjo prvega spomenika (4000–3650 cal pr. n. št.) v facies Ozieri (obdobje), drugega svetišča iz faciesa (obdobja) Sub Ozieri (3500–3000 cal pr. n. št.).
- ↑ Jones O'Day, Sharyn; Van Neer, Wim; Ervynck, Anton (2004). Behaviour Behind Bones: The Zooarchaeology of Ritual, Religion, Status and Identity. Oxbow Books. str. 35–41. ISBN 1-84217-113-5.
- ↑ Dyson, Stephen L.; Rowland, Robert J. (2007). Archaeology and History in Sardinia from the Stone Age to the Middle Ages. University of Pennsylvania Museum of Archaeology and Anthropology. str. 35–41. ISBN 978-1934536-02-5.
- ↑ Melis, Maria Grazia. »Monte d'Accoddi and the end of the Neolithic in Sardinia (Italy)«. Documenta Praehistorica. 38 (207).
- ↑ G.& M. Webster 2017, 29; G. Webster 2019, 53
- ↑ Montalbano, Pierluigi (28. februar 2016). »Quotidiano Honebu di Storia e Archeologia: Il santuario di Monte d'Accoddi, spigolature su un singolare toponimo della Sardegna, di Roberto Casti«. Quotidiano Honebu di Storia e Archeologia. Pridobljeno 4. septembra 2021.
- ↑ »Monte D'Accoddi: where in Italy you'll feel like you're in Mesopotamia«. 203 Challenges. 14. november 2021.
- ↑ Melis, Maria Grazia. »Monte d'Accoddi and the end of the Neolithic in Sardinia (Italy)«. Documenta Praehistorica. 38 (207).
Viri
[uredi | uredi kodo]- Ercole Contu, Monte d'Accoddi (Sassari). Problematiche di studio e di ricerca di un singolare monumento preistorico, Oxford 1984.
- S. Tinè, S. Bafico, T. Mannoni, "Monte d'Accoddi e la Cultura di Ozieri", in La Cultura di Ozieri: problematiche e nuove acquisizioni, Ozieri 1989, pp. 19–36.
- Ercole Contu, "L'altare preistorico di Monte d'Accoddi" Sardegna Digital Library
- Contu, Ercole (2000). The Prehistoric Altar of Monte d'Accoddi (PDF) (v angleščini). Sassari: Carlo Delfino editore. ISBN 88-7138-206-4. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 12. aprila 2013.
- "Monte D'Accoddi: where in Italy you'll feel like you're in Mesopotamia"
- G. Webster and M. Webster 2017. Punctuated Insularity. The Archaeology of 4th and 3rd millennium Sardinia, Oxford: BAR International Series 2871; Webster, G. 2019. "Identifying Monte D'Accoddi, Sardinia's 4th-millennium ziggurat", Sardinia, Corsica et Baleares Antiquae XVII, 39-59.