Moulouja (reka)

Reka Moulouja
Reka Moulouja
	Pogled na izliv reke Moulouja
	Tok reke Moulouja [1]
Lokalno ime	Iɣẓer en Melwect (berbersko); وادي ملوية (arabsko);
Lokacija
Država	Maroko
Fizične lastnosti
Izvir
⁃ lokacija	Džebel Ayachi
⁃ nadm. višina	3700 m
Izliv
⁃ lokacija	Sredozemsko morje blizu Saïdia
⁃ koordinati	35°07′22″N 2°20′12″W / 35.1228°N 2.3367°W
⁃ nadm. višina	0 m
Dolžina	520 km
Pretok
⁃ povprečje	varies
Značilnosti porečja
Zaporedje	Srednji Atlas - jez Hassan II. - jez Mohamed V. - Sredozemsko morje
	Ramsarsko mokrišče
	Uradno ime: Embouchure de la Moulouya
Razglasitev	15 January 2005
ID #	1478

Reka Moulouja (berbersko: iɣẓer en Melwect, arabsko وادي ملوية) je 520 km dolga reka v Maroku. Njegovi izviri so v gori Ajaši v Srednjem Atlasu.^[2] Izliva se v Sredozemsko morje blizu Saïdie v severovzhodnem Maroku.

Nivo vode v reki pogosto niha. Reka se uporablja za namakanje in je zajezena z jezovoma Hassana II. in Mohameda V.

Zgodovina

Pred francosko kolonizacijo je reka Moulouja veljala za mejo med regentstvom Alžira in dinastijami, ki so nadzorovale Maroko.^[3]^[4] Na prehodu te reke je leta 1692 potekala bitka med Alžirci in Alaviti.

Rimljani so to reko imenovali Malva in Mulucha. V srednjeveški britanski psevdozgodovini je bilo omenjeno kot lokacija vzdolž poti, po kateri naj bi potovali predniki Scottijev in Brut Trojanski. ^[5]^[6]^[7] Reka Moulouja je tvorila vzhodno mejo kraljestva Mavretanije pod kraljem Bocchusom I. in nedavno republike Rif v 1920-ih, majhnega dela Maroka s pomembnimi mesti, kot sta Saïdia in Oujda, ki ležita na vzhodu, med Mouloujo in meji z Alžirijo. Do leta 1956 je reka tvorila tudi vzhodno mejo španskega protektorata Maroko.

Potek

Reka Moulouja nastane iz več povirnih rek v geografskem središču severnega Maroka na stičišču Srednjega Atlasa in Visokega Atlasa blizu mesta Tounfite^[8] jugozahodno od majhnega mesta Boumia na nadmorski višini približno 1800 m. Med svojim tokom v veliki meri ločuje gorsko verigo Srednji Atlas na zahodu od visokogorja Schotts in gorovja Tellski Atlas na vzhodu. Po pretežno severovzhodnem toku se izliva v zahodno Sredozemlje približno 300 km vzhodno-jugovzhodno od Gibraltarskega preliva in 13 km zahodno od meje z Alžirijo, med obalnima mestoma Ras el Ma (Ras Kebdana) na severozahodu in Saidia na jugovzhodu.

Hidrografski bazen reke Moulouja se razprostira na 74.000 km². Zajema podporečja Moulouja, Kert, Isly, Kiss, Chott Tigri in del območja Bouarfa-Figuig.

Pretok reke je bil merjen v m³/s 31 let (1957–1988) na merilni stezi Dar el Caid, 127 km nad ustjem.^[9]

Naravni rezervat

Približno 2700 hektarov velik estuarij reke Moulouja je zavetišče za ptice, vendar njegov nadaljnji obstoj ogroža vnos kemikalij iz kmetijstva, industrije in zasebnih gospodinjstev.

Ramsarsko mokrišče

Ustje reke Moulouya (35°06' S - 2°22' Z) je bilo leta 2005 razvrščeno kot območje biološkega in ekološkega pomena (SIBE), nato pa leta 2005 kot območje RAMSAR. Je torej območje velike biotske raznovrstnosti, bogato z vodno vegetacijo . Ugotovljenih je bilo pet habitatnih sistemov: morski, estuarijski, tekoče vode, palustrine in jezerski.

Sklici

↑ »Embouchure de la Moulouya«. Ramsar Sites Information Service. Pridobljeno 25. aprila 2018.
↑ Peyron, M. (1990). »'Ayyachi, Jbel«. Encyclopédie berbère. Zv. 8. Edisud. str. 1200–1204. doi:10.4000/encyclopedieberbere.188.
↑ Martinière, Maximilien Antoine Cyprien Henri Poisson de La; Lacroix, Napoléon (1894). Documents pour servir à l'étude du Nord Ouest africain: réunis et rédigés par ordre de M. Jules Cambon (v francoščini). Gouvernement général de l'Algérie, Service des affaires indigènes.
↑ Merouche, Lemnouar (15. oktober 2007). Recherches sur l'Algérie à l'époque ottomane II.: La course, mythes et réalité (v francoščini). Editions Bouchène. ISBN 978-2-35676-055-5.
↑ Fitzpatrick-Matthews, Keith J. (2020). »Genealogia Brittonum: the complete Historia Brittonum«. Pridobljeno 25. oktobra 2022.
↑ Geoffrey of Monmouth. »Book 1« . Historia Regum Britanniae. Chapter 12 – prek Wikivir.
↑ »Dictionary of Greek and Roman Geography (1854), MULUCHA«. www.perseus.tufts.edu. Pridobljeno 3. oktobra 2024.
↑ Quellgebiet des Moulouya bei Tounfite – topografische Karte
↑ Homepage UNH/GRDC - Der Sebou in Azib Soltane. Abgerufen am 2. Juli 2020

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Moulouja (reka).

Moulouya River Basin

[1] »Embouchure de la Moulouya«. Ramsar Sites Information Service. Pridobljeno 25. aprila 2018.

[2] Peyron, M. (1990). »'Ayyachi, Jbel«. Encyclopédie berbère. Zv. 8. Edisud. str. 1200–1204. doi:10.4000/encyclopedieberbere.188.

[3] Martinière, Maximilien Antoine Cyprien Henri Poisson de La; Lacroix, Napoléon (1894). Documents pour servir à l'étude du Nord Ouest africain: réunis et rédigés par ordre de M. Jules Cambon (v francoščini). Gouvernement général de l'Algérie, Service des affaires indigènes.

[4] Merouche, Lemnouar (15. oktober 2007). Recherches sur l'Algérie à l'époque ottomane II.: La course, mythes et réalité (v francoščini). Editions Bouchène. ISBN 978-2-35676-055-5.

[5] Fitzpatrick-Matthews, Keith J. (2020). »Genealogia Brittonum: the complete Historia Brittonum«. Pridobljeno 25. oktobra 2022.

[HRB_1–12-6] Geoffrey of Monmouth. »Book 1« . Historia Regum Britanniae. Chapter 12 – prek Wikivir.

[7] »Dictionary of Greek and Roman Geography (1854), MULUCHA«. www.perseus.tufts.edu. Pridobljeno 3. oktobra 2024.

[8] Quellgebiet des Moulouya bei Tounfite – topografische Karte

[GRDC-9] Homepage UNH/GRDC - Der Sebou in Azib Soltane. Abgerufen am 2. Juli 2020

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

Normativna kontrola
Splošno	VIAF 1 WorldCat (via VIAF)
Narodne knjižnice	Francija (data) Nemčija Izrael ZDA
Drugo	Faceted Application of Subject Terminology SUDOC (Francija) 1