Na otčevem grobu
Na otčevem grobu je Kettejev sonet, ki je izšel v pesniški zbirki Poezije leta 1900 (ur. Anton Aškerc).
Besedilo
[uredi | uredi kodo]Povedi, mračni me grobar, s seboj
na zeleni, na senčni grob njegov,
kjer križ železen, kamenit je krov,
pod njim uživa otec svet pokoj.
Ah, dobro ti je tukaj, otec moj!
A jaz potujem pot ti negotov
brez smotra, brez prijateljev, drugov,
brez sreče, sam, a z dušoj žalostnoj.
Zakaj si pravil, otec, mi nekdaj
o svetski sreči, otec? Sen je, sen!
Življenje je sovraštvo, večen boj …
Pač ljubim te, a ker te ljubim, znaj,
ne želel bi ti spet iz groba ven.
Le spavaj, spavaj, srečni otec moj.
Slovarček
[uredi | uredi kodo]- grobar – kdor koplje grobove
- otec (star.) – oče
- pokoj (knjiž.) – stanje brez hrupa, ropota; mir (leči k večnemu pokoju = umreti)
- smoter – kar se hoče doseči s prizadevanjem; cilj
- drug (star.) – tovariš, prijatelj
- svetski (knjiž.) – svetovljanski
- sen (knjiž.) – spanje, spanec
- spavati (star.) – spati
Vsebinska analiza
[uredi | uredi kodo]Pesem je izpovedna ali lirska, saj govori o pesnikovih čustvih in mišljenju. Dogaja se na grobu Kettejevega očeta, v času po njegovi smrti.
Prva kitica
[uredi | uredi kodo]Pesnik nagovori grobarja, naj ga pelje na grob svojega očeta. Očetov grob je senčen, s kamnitim krovom in železnim križem.
Druga kitica
[uredi | uredi kodo]Pesnik omeni, kako lepo se ima oče, ker mu ni več treba hoditi po poti življenja in je lahko brez skrbi. Nato mu potoži, da sam v življenju nima ciljev, prijateljev, niti tovarišev. Da nima sreče in da težko pot življenja premaguje sam s svojo žalostno dušo.
Tretja kitica
[uredi | uredi kodo]Pesnik se sprašuje, kje je sreča v življenju, ki mu jo je oče nekdaj obljubljal ter da je on ne najde. Svoje žalostno življenje primerja s sovraštvom in večnim bojem.
Četrta kitica
[uredi | uredi kodo]Pesnik izpove očetu, kako ga je imel rad in kako ga ima sedaj, vendar kljub temu da je sam v življenju, si ne želi, da bi oče prišel nazaj. Na koncu pa mu še zaželi miren spanec.
Oblikovna analiza
[uredi | uredi kodo]Pesem je napisana v obliki soneta. Ima dve kvartini[1] ter dve tercini[2]. Rima je v prvih dveh kiticah oklepajoča (abba)[3], v drugih dveh pa prestopna (abc abc)[4].
Pesniška sredstva
[uredi | uredi kodo]- okrasni pridevki: križ železen, senčni grob ...
- ponavljanje: Brez smotra, brez prijateljev, drugov, brez sreče ...
- podvojitev: Le spavaj, spavaj, srečni otec moj ...
- nagovor: Povedi, mračni me grobar …
- retorično vprašanje: Zakaj si pravil, otec, mi nekdaj o svetski sreči, otec?
- vzklik: Ah!
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Kitica, sestavljena iz štirih verzov ali vrstic
- ↑ Kitica, sestavljena iz treh verzov ali vrstic
- ↑ Vsaka črka predstavlja dvojico besed, ki se med seboj rimata: a - seboj, b - njegov, b - krov, a - pokoj
- ↑ Vsaka črka predstavlja dvojico besed, ki se med seboj rimata: a - nekdaj, b - sen, c - boj, a - znaj, b - ven, c - moj
Viri
[uredi | uredi kodo]- Kette, Dragotin. 1907. Poezije. Ljubljana : L. Schwentner.
- HONZAK, Mojca, MEDVED UDOVIČ, Vida, MOHOR, Miha, PIRIH, Nataša. 1999. Skrivno življenje besed, berilo za 9. razred osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba d.d.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- http://www.biblos.si/lib/book/9789612303822
- http://194.249.165.131/e-sola/SLO9/sprasevanje/slovenscina/Literarni_pogovori_Dragotin_Kette_Na_/v1a.php Arhivirano 2013-06-29 na Wayback Machine.
- http://www.youtube.com/watch?v=6AHmNc-SNYI