Naravni rezervat Kronocki
| Naravni rezervat Kronocki | |
|---|---|
IUCN kategorija Ia (strogi naravni rezervat) | |
 kaldera Uzon | |
  | |
| Lokacija | Kamčatka |
| Bližnje mesto | Petropavlovsk-Kamčatski (230 km SW) |
| Koordinati | 54°55′31″N 160°32′25″E / 54.92528°N 160.54028°E |
| Površina | 11.421 km² |
| Ustanovitev | 1882 / 1934 |
Naravni rezervat Kronocki (Kроноцкий) (tudi Kronotsky Biosphere Zapovednik) je naravno območje, rezervirano za študij naravoslovja na Ruskem Daljnem vzhodu, na obali polotoka Kamčatka.[1] Ustvarjen je bil leta 1934 in njegova trenutna meja obsega površino 10.990 km2. Največje jezero v rezervatu je jezero Kronockoje, ki pokriva površino 246 kvadratnih kilometrov.[2] Ima tudi edino porečje gejzirjev v Rusiji in več gorskih verig s številnimi vulkani, tako aktivnimi kot ugaslimi. Zaradi ostrega podnebja in mešanice vulkanov in gejzirjev je pogosto opisana kot »dežela ognja in ledu«.[3]
Kronocky je v glavnem dostopen samo znanstvenikom, plus približno 3000 turistom letno, ki plačajo pristojbino v višini 700 USD za potovanje s helikopterjem za enodnevni obisk. Je del Unescove svetovne dediščine pod naslovom Vulkani Kamčatke.[4]
Ekoregija in podnebje
[uredi | uredi kodo]Kronocki je v ekoregiji Kamčatko-Kurilskih travnikov in redkih gozdov, ki pokriva obalna območja Kamčatke in okoliških otokov. Podnebje je vlažno celinsko podnebje, hladno poletje (Köppnova podnebna klasifikacija (Dwb)). Za to podnebje so značilne velike temperaturne razlike, tako dnevne kot sezonske; s suhimi zimami in hladnimi poletji.[5][6]
Rastlinstvo in živalstvo
[uredi | uredi kodo]V rezervatu uspeva več kot 750 rastlinskih vrst, ki so razširjene vse do nadmorske višine 3510 m.
Naravni rezervat se ponaša z več kot 800 rjavimi medvedi, nekaterimi največjimi na svetu, ki lahko tehtajo več kot 540 kg. Z več kot 800 osebki je največja zaščitena populacija rjavega medveda v Evraziji. Medvedi v rezervatu Kronocki se pogosto srečujejo na potokih z lososi v parku, kjer se lahko prosto družijo med seboj.[7]
Opazili so, da so nekateri medvedi vohajo kerozin in bencin iz zavrženih sodov z gorivom, ki jih rezervat uporablja za napajanje generatorjev in helikopterjev, kar je očitno povzročilo odvisnost. Po nekajminutnem vdihu izkopljejo plitvo luknjo, v katero se uležejo. Videli so medvede, ki čakajo na vzlet helikopterjev, da lahko povohajo gorivo, ki je morda padlo na tla.[8]
Dolina gejzirjev
[uredi | uredi kodo]
Dolina gejzirjev (rus. Долина гейзеров) in gejzirsko polje Mutnovski sta edini gejzirski polji v Evraziji. Dolina gejzirjev je druga največja koncentracija gejzirjev na svetu. 6 km dolga kotlina s približno devetdesetimi gejzirji in številnimi toplimi izviri je na polotoku Kamčatka, pretežno na levem bregu vedno globoke reke Gejzernaje.
V dolini se je vulkanski stožec sesul pred približno 40.000 leti in ustvaril 9 × 12 km veliko kaldero Uzon, ki še naprej pari na mestih, kjer lahko magma segreje podtalnico skoraj do vretja. Območje ima vsaj 500 geotermalnih vročih vrelcev, blatnih loncev in drugih podobnih značilnosti. Na severovzhodu kaldere Uzon jezero Dalni zapolnjuje holocenski maar. Kaldera Uzon je mesto pojavljanja ekstremofilnih mikroorganizmov zaradi visokih lokaliziranih temperatur (C.Michael Hogan. 2010)
Med gejzirji je tudi Velikan (velikanski) gejzir, ki izbruhne s tonami vode, ki med minutnim izbruhom približno vsakih šest ur izbruhne več kot 25 metrov v zrak. Vsaj 20 takšnih gejzirjev izbruhne na odseku porečja reke Gejsernaja v Dolini gejzirjev, skupaj z desetinami manjših vrelcev in na stotinami vročih vrelcev. Največji od teh gejzirjev izbruhne s 60 tonami vode enkrat ali dvakrat na leto.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Britannica [1]
- ↑ Izmaylova, A. V. Кроноцкое озеро. Water of Russia (v ruščini). Pridobljeno 21. maja 2017.
- ↑ Quammen, David (2009) Fragile Russian Wilderness: The Kronotsky Nature Reserve Is Best Appreciated From Afar Arhivirano 2009-03-16 na Wayback Machine., National Geographic Magazine, p.62, January 2009, Vol. 215, No.1
- ↑ Wild Russia: Centre For Nature Conservation website, retrieved 2009-03-11
- ↑ Kottek, M., J. Grieser, C. Beck, B. Rudolf, and F. Rubel, 2006. »World Map of Koppen-Geiger Climate Classification Updated« (PDF) (v angleščini). Gebrüder Borntraeger 2006. Pridobljeno 14. septembra 2019.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava) - ↑ »Dataset - Koppen climate classifications« (v angleščini). World Bank. Pridobljeno 14. septembra 2019.
- ↑ »Kronotsky Reserve«. kronoki.org. Pridobljeno 21. januarja 2014.
- ↑ Levinson, Sean (13. april 2013). »Bears In Russia Are Addicted To Jet Fuel, Sniff It To Get High And Pass Out«. Elite Daily. Pridobljeno 16. decembra 2018.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]