Narodni park vulkanov
| Narodni park vulkanov | |
|---|---|
| francosko Parc National des Volcans ruandsko Pariki y’Igihugu y’Ibirunga | |
IUCN kategorija II (narodni park) | |
 Mount Bisoke v narodnem parku vulkanov | |
  Lega parka | |
| Lokacija | Ruanda |
| Koordinati | 01°28′03″S 29°29′33″E / 1.46750°S 29.49250°E |
| Površina | 160 km2 |
Narodni park vulkanov je narodni park v severozahodni Ruandi. Obsega 160 km² deževnega gozda in obsega pet od osmih vulkanov v gorovju Virunga, in sicer Karisimbi, Bisoke, Muhabura, Gahinga in Sabyinyo. Meji na narodni park Virunga v Demokratični republiki Kongo in narodni park goril Mgahinga v Ugandi. Je dom gorske gorile in zlate opice, bil pa je tudi baza primatologinje Dian Fossey.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]
Park je bil prvič objavljen leta 1925 kot majhno območje, ki so ga omejujevali Karisimbi, Bisoke in Mikeno, namenjeno zaščiti goril pred divjimi lovci. To je bil prvi narodni park, ustanovljen v Afriki. Leta 1929 so meje parka razširili še v Ruandi in v Belgijski Kongo, da bi oblikovali Albertov narodni park, ogromno območje 8090 km², ki so ga upravljale belgijske kolonialne oblasti, ki so bile zadolžene za obe koloniji.[1] Leta 1958 je bilo 700 ha parka očiščenih človeških naselij.[2]
Med letoma 1969 in 1973 je bilo 1050 hektarjev parka izkrčenih za gojenje piretruma (bolhač).
V 1970-ih in 1980-ih je bilo avtohtono ljudstvo Batwa neprostovoljno preseljeno iz narodnega parka vulkanov.[3]
Park je pozneje postal izhodišče za ameriško naravoslovko Dian Fossey, ki je raziskovala gorile. Prispela je leta 1967 in med Karisimbijem in Bisokeim ustanovila raziskovalni center Karisoke. Od takrat naprej je večino svojega časa preživela v parku in ji pripisujejo zasluge, da je rešila gorile pred izumrtjem, tako da je na njihovo stisko opozorila mednarodna skupnost. Leta 1985 so jo neznani napadalci umorili na njenem domu, zločin, ki ga pogosto pripisujejo divjim lovcem, proti katerim se je vse življenje borila.[4] Fosseyjino življenje je pozneje na velikem platnu upodobil film Gorile v megli, poimenovan po njeni avtobiografiji. Pokopana je v parku v grobu blizu raziskovalnega centra in med gorilami, ki so postale njeno življenje.
Narodni park vulkani je postal bojno polje med državljansko vojno v Ruandi, leta 1992 pa je bil napaden sedež parka. Raziskovalni center je bil zapuščen in vse turistične dejavnosti (vključno z obiskom goril) so bile ustavljene. Nadaljevali so šele leta 1999, ko je bilo območje ocenjeno kot varno in pod nadzorom. V naslednjih letih je prišlo do občasnih infiltracij ruandskih upornikov iz Demokratičnih sil za osvoboditev Ruande, vendar jih ruandska vojska vedno hitro ustavi in domneva se, da ni nevarnosti za turizem v parku.
Buhanga Eco-Park, starodavni gozd z najzanimivejšim folklorom Ruande, in jame Musanze, nastale pred 62 milijoni let po zadnji ocenjeni vulkanski eksploziji, so znotraj meja Narodnega parka vulkanov.
Rastlinstvo in živalstvo
[uredi | uredi kodo]Rastlinstvo
[uredi | uredi kodo]Vegetacija se zaradi velike nadmorske višine znotraj parka precej razlikuje. Nekaj nižjega gorskega gozda je (zdaj večinoma izgubljen za kmetijstvo). Med 2400 in 2500 m je gozd Neoboutonia. Od 2500 do 3200 m se pojavlja gozd Arundinaria alpina (bambus), ki pokriva približno 30 % površine parka. Od 2600 do 3600 m, predvsem na bolj vlažnih pobočjih na jugu in zahodu, je gozd Hagenia-Hypericum, ki pokriva približno 30 % parka. To je eden največjih gozdov Hagenia abyssinica. Za vegetacijo od 3500 do 4200 m so značilne Lobelia wollastonii, L. lanurensis in Senecio erici-rosenii in pokriva približno 25 % parka. Od 4300 do 4500 m se pojavljajo travišča. Pojavljajo se tudi sekundarne gmajne, travniki, barja, močvirja in jezerca, vendar je njihova skupna površina relativno majhna.
Živalstvo
[uredi | uredi kodo]
Park je najbolj znan po gorski gorili (Gorilla beringei beringei). Drugi sesalci so še: zlata opica (Cercopithecus mitis kandti), črnočeli duker (Cephalophus niger), Kafrski bivol (Syncerus caffer), lisasta hijena (Crocuta crocuta) in antilopa Tragelaphus scriptus. Ocenjuje se, da je populacija antilop med 1760–7040 živalmi. V parku naj bi bili tudi afriški sloni, čeprav so ti zdaj zelo redki. Zabeleženih je 178 vrst ptic z najmanj 13 vrst in 16 podvrst, endemičnih za gore Virunga in Ruvenzori.[5]
Razširitev
[uredi | uredi kodo]Leta 2022 je vlada Ruande objavila načrte za razširitev tega narodnega parka s 13.000 ha na 23.000 ha. Od novih 10.000 ha se bodo dejavnosti parka razširile na predvidenih novih 3740 ha, ocenjenih 6260 ha pa bo uporabljenih za ustvarjanje varovalnega pasu med narodnim parkom in okoliškimi človeškimi skupnostmi. Varovalni pas se bo uporabljal za kmetijstvo, zlasti kmetijsko gozdarstvo, kar bo koristilo parku in ljudem skupaj. Pričakovati je, da bo ta ureditev zmanjšala »konflikte med človekom in divjadjo za 80 odstotkov«. Dela naj bi se začela leta 2022 in trajala pet let, s proračunom 255 milijonov USD.[6] Ruandski razvojni odbor je napovedal, da se bo pilotni program začel leta 2024.[7]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Briggs, P. & Booth, J. (2001) Rwanda: The Bradt Travel Guide p171. Bradt Travel Guides Ltd. and The Globe Pequot Press Inc. ISBN 1-84162-034-3
- ↑ ORTPN (2004). Plan d’aménagement de Gestion du Parc National des Volcans. Draft 2. Office of Tourism and National Parks (ORTPN), Kigali.
- ↑ »Central Africa: Nowhere to go; land loss and cultural degradation. The Twa of the Great Lakes«. World Rainforest Movement. 2004. WRM Bulletin 87. Pridobljeno 2. decembra 2024.
- ↑ Philip Briggs & Janice Booth (2001) Rwanda: The Bradt Travel Guide p172. Bradt Travel Guides Ltd. and The Globe Pequot Press Inc. ISBN 1-84162-034-3
- ↑ Volcanoes National Park Page Arhivirano 2007-09-29 na Wayback Machine. United Nations Environment Programme World Conservation Monitoring Centre
- ↑ Ngounou, B. (2022). »Rwanda: Volcanoes Park to be expanded by 23% with $255 million investment«. Afrik21. Paris, France. Pridobljeno 24. aprila 2022.
- ↑ Ntirenganya, E. (2023). »Rwf317b Volcanoes National Park expansion to be piloted in 2024«. The New Times. Pridobljeno 29. aprila 2024.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- BirdLife International. »Important Bird Areas factsheet: Volcans National Park«.
- UN Environment Programme World Conservation Monitoring Centre. »Volcanoes National Park«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2007. Pridobljeno 31. maja 2004.
- Official Visitor Information for Volcanoes National Park. »Volcanoes National Park«.