Pojdi na vsebino

Narodno gledališče München

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Narodno gledališče v Münchnu
Pogled iz zraka, ki prikazuje lokacijo Narodnega gledališča glede na Residenz, 2007

Narodno gledališče (nemško Nationaltheater) na Max-Joseph-Platzu v Münchnu, Nemčija, je zgodovinska operna hiša, kjer domujejo bavarska državna opera, bavarski državni orkester in bavarski državni balet.

Stavba

[uredi | uredi kodo]

Prvo gledališče – 1818 do 1823

[uredi | uredi kodo]

Prvo gledališče je leta 1810 naročil kralj Maksimilijan I. Bavarski, ker je imelo bližnje gledališče Cuvilliés premalo prostora. Zasnoval ga je Karl von Fischer, po vzoru Odéona v Parizu iz leta 1782. Gradnja se je začela 26. oktobra 1811, vendar je bila prekinjena leta 1813 zaradi težav pri financiranju. Leta 1817 je prišlo do požara v nedokončani stavbi.

Novo gledališče se je končno odprlo 12. oktobra 1818 s predstavo Die Weihe Ferdinanda Fränzla, vendar ga je kmalu, 14. januarja 1823, uničil še en požar [1]; zažgal se je scenski dekor med predstavo Die beyden Füchse, ki jo je napisal Étienne Méhul in požara ni bilo mogoče pogasniti, ker je bila voda za oskrbo zamrznjena. [2][3] Po naključju je pariški Odéon zgorel leta 1818.

Drugo gledališče – 1825 do 1943

[uredi | uredi kodo]

Drugo gledališče, ki ga je zasnoval Leo von Klenze, je vključeval neogrški portik in trikotni pediment ter vhod s korintskimi stebri. Leta 1925 je bil spremenjen, da bi ustvaril razširjeno gledališko območje s posodobljeno opremo. Stavba je bila uničena v zračnem napadu v noči 3. oktobra 1943.

Tretje gledališče – 1963 do danes

[uredi | uredi kodo]

Tretje in sedanje gledališče (1963) ponazarja izvirno neoklasicistično oblikovanje Karla von Fischerja, čeprav v nekoliko večji obliki z 2100 sedeži [4]. Veličastna kraljeva loža je središče notranjega rondela, okrašenega z dvema velikima kariatidama. Nov oder pokriva 2500 kvadratnih metrov in je tako tretje največja na svetu za Opéra Bastille v Parizu in Grand Theatre v Varšavi.

Z dosledno uporabo lesa kot gradbenega materiala ima avditorij odlično akustiko. Arhitekt Gerhard Moritz Graubner je ohranil prvotni videz preddverja in glavnega stopnišča [5]. Gledališče je bilo odprto 21. novembra 1963 s predstavo Die Frau ohne Schatten pod vodstvom Josepha Keilbertha [6]. Dve noči kasneje je bil prvi javni nastop Mojstri pevci Nürnberški, spet pod vodstvom Keilberthom.

Glasba

[uredi | uredi kodo]
Notranjost Narodnega gledališča

V zgodnjih letih je Narodno gledališče doživelo premiere številnih oper, vključno z mnogimi nemškimi skladatelji: Wagnerjeva Tristan in Isolda (1865), Mojstri pevci Nürnberški (1868), Rensko zlato (1869) in Valkiria (1870), po katerih se je Wagner odločil za gradnjo Festivalne dvorane v Bayreuthu in tam nadaljeval premiere svojih del.

V drugi polovici 19. stoletja je v gledališču pustil svoj pečat Richard Strauss, rojen leta 1864. Po potrditvi za dirigenta se je Strauss vrnil v gledališče od leta 1894 do 1898. V predvojnem obdobju sta bili njegovi Friedenstag (1938) in Capriccio premierno predvajani v Münchnu. V povojnem obdobju je hiša doživela pomembne produkcije in številne svetovne premiere.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »History of the Bayerische Staatsoper«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. julija 2017. Pridobljeno 8. septembra 2017.
  2. ↑ Allgemeine musikalische Zeitung, Band 25. Leipzig: Breitkopf und Härtel. 1823. str. 79.
  3. ↑ Görl, Wolfgang (1. april 2016). »Auch Bier kann den Brand löschen«. Süddeutsche Zeitung (v nemščini). Munich. Pridobljeno 7. septembra 2017.
  4. ↑ Schönbauer, Sina (15. junij 2016). »Die Bayerische Staatsoper ist die drittgrößte Bühne Europas«. Focus (v nemščini). Pridobljeno 7. septembra 2017.
  5. ↑ Abendroth, Walter (23. februar 1956). »Wie soll das neue Nationaltheater aussehen?«. Die Zeit (v nemščini). Hamburg. Pridobljeno 8. septembra 2017.
  6. ↑ Abendroth, Walter (29. november 1963). »272 Scheinwerfer im Nationaltheater«. Die Zeit (v nemščini). Hamburg. Pridobljeno 8. septembra 2017.

Literatura

[uredi | uredi kodo]
  • Katharina Meinel (2003). Für Fürst und Vaterland : Begriff und Geschichte des Münchner Nationaltheaters im späten 18. Jahrhundert. Herbert Utz Verlag, München. ISBN 3-8316-0242-5.
  • F. Meiser: Das königliche neue Hof- und Nationaltheater-Gebäude zu München, seine innere Einrichtung, Maschinerie und die angeordneten Feuer-Sicherheitsmaßregeln. Franz, München 1840 (Digitalisat).
  • Festliche Oper. Geschichte und Wiederaufbau des Nationaltheaters in München. Hrsg. vom Freistaat Bayern unter Mitwirkung der Freunde des Nationaltheaters e. V. und der Landeshauptstadt München. Geschäftsführung und Redaktion: Paul Schallweg. Verlag Georg D. W. Callwey, München 1964.
  • Norbert Hierl-Deronco (1992). Der Intendant Karl Freiherr von Perfall in Briefen aus den Jahren 1863 - 1870. Krailling. ISBN 3-929884-03-8.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: National Theatre Munich.


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Narodno_gledališče_München&oldid=6277562«