Pojdi na vsebino

Nasprotovanje cepljenju

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Karikatura proticepilskega društva iz leta 1802, ki namiguje, da začnejo po prejemu cepiva proti govejim kozam ljudem izraščati krave iz telesa

Nasprotovanje cepljenju oziroma proticepilstvo[1] pomeni posameznikovo zavračanje cepljenja sebe ali svojih otrok, čeprav so cepiva na voljo. Svetovna zdravstvena organizacija je ocenila, da je nasprotovanje cepljenju ena od največjih globalnih groženj zdravju.[2][3] Ne zajema le dokončne zavrnitve cepljenja, temveč tudi njegovo odlaganje, odločitev za cepitev z nekaterimi cepivi, z drugimi pa ne ...[4][5] Argumenti nasprotnikov cepljenja ostajajo kljub strokovnemu soglasju o varnosti in učinkovitosti cepiv.[6][7][8][9]

Proticepilska prepričanja temeljijo zlasti na javni debati o medicinskih, nravstvenih in pravnih zadržkih. Porajajo jih različni dejavniki, kot so posameznikovo nezaupanje v cepivo ali zdravstvene storitve nasploh, nerazumevanje potrebe po cepljenju oziroma vrednosti, ki ga cepljenje prinaša itd.[5] Obstaja že od izuma cepiv, še preden se je sploh pojavil izraz zanje pred skoraj 80 leti, so se pa spreminjale hipoteze, ki jih širijo zagovorniki proticepilstva.[10] Nasprotovanje cepljenju lahko povzroči znižanje precepljenosti v populaciji in posledično izbruh ter smrtne žrtve nalezljivih bolezni, ki so sicer preprečljive s cepljenjem.[11][12][13][14][15][16] Dokler so nasprotovanja cepljenju redka in razpršena ter zajemajo ozek krog ljudi, ne pomenijo splošne nevarnosti. Treba pa je zaznavati take pojave in pravočasno ukrepati, da se prepreči nepopravljiva škoda na področju varovanja zdravja.[17] Eden od načinov zagotavljanje dovoljšnje precepljenosti prebivalstva je uvedba obveznega cepljenja.[18]

Ozadje

[uredi | uredi kodo]

Razlogi za nasprotovanje cepljenju so različni; večkrat so ideološki, manjkrat verski. Pogosto gre za strah pred neželenimi učinki,[19] nezadovoljstvo s kakovostjo cepiv, ki ne dajejo absolutne zaščite, in odsotnost bolezni, proti katerim se cepljenje opravlja.[20] Nekateri posamezniki zavračajo dejstvo, da je cepljenje doprineslo izboljšanje javnega zdravja ali celo zagovarjajo določene teorije zarote.[13]

Učinkovitost

[uredi | uredi kodo]

Nekateri ne verjamejo v učinkovitost cepiv in trdijo, da je zmanjšanje pojavnosti nalezljivih bolezni posledica izboljšanja splošnih razmer v zdravstvu ter higiene ali da se je upadanje začelo že pred uvedbo cepiv. Strokovni podatki tega ne potrjujejo; pojavnost bolezni, ki so preprečljive s cepljenjem, je v preteklosti nihala, vendar se je znatno zmanjšala oziroma skoraj izničila šele z uvedbo specifičnih cepiv.[21]

Argument nekaterih nasprotnikov cepljenja je začasna imunost po cepljenju in potreba po poživitvenih odmerkih, medtem ko prebolelost okužbe zagotovi vseživljenjsko imunost.[13] Nekatere oblike zdravilstva zagovarjajo ideologije, ki so v nasprotju z znanstveno podlago učinkovitosti cepiv.[22]

Nekateri cepljenju nasprotujejo, ker ne dajejo absolutne zaščite. Cepiva res niso povsem imunogena in ščitijo med 85 in več kot 95 %.[20]

Varnost

[uredi | uredi kodo]

Kot vsa druga zdravila, lahko tudi cepiva povzročijo neželene učinke in tudi resne zaplete, kot je huda preobčutljivostna reakcija.[23] V nasprotju z večino drugih zdravstvenih ukrepov se cepiva uporabljajo pri zdravih ljudeh in zato so pričakovani standardi glede varnosti še višji.[24] Hudi zapleti so možni, vendar so skrajno redki in je zato tveganje, ki ga predstavlja cepivo, veliko manjše od tveganja zaradi bolezni, ki jo dotično cepivo preprečuje.[21] Uspešne kampanje cepljenja zmanjšajo pojavnost bolezni in se zato javnost več ne osredotoča na grožnje same bolezni,[25] zdravstvene oblasti pa zato včasih težje ohranjajo javno podporo pri preprečevanju »pozabljene« bolezni s cepljenjem.[26]

Na splošno korist cepljenja močno presega tveganje, da se pojavijo stranski učinki. Tveganje za pojav stranskih učinkov po cepljenju je več 100-krat do 1000-krat nižje kot zapleti po naravni okužbi.[20]

Avtizem
[uredi | uredi kodo]

Povezava med cepivi in avtizmom je obširno raziskana in dokazano napačna.[27][28] Velja strokovno soglasje, da ni ne vzročne ne druge povezave med cepljenjem in pojavnostjo avtizma,[25][29][30] prav tako za nobeno sestavino cepiv ni dokazov o povzročanju avtizma.[31] Proticepilska gibanja še naprej promovirajo mite, teorije zarote in lažne informacije o povezavi, kljub strokovni dokazom, ki jo zavračajo.[32]

Tiomersal
[uredi | uredi kodo]

Tiomersal je protimikrobni konzervans, ki se uporablja v nekaterih večodmernih cepivih (pri katerih se ena viala uporabi za cepljenje več pacientov) in preprečuje kontaminacijo cepiva.[33] Kljub učinkovitosti je njegova uporaba v cepivih sporna, ker vsebuje živo srebro (v obliki etilživega srebra), in leta 1999 sta ameriški Center za nadzor bolezni (CDC) in Ameriška akademija za pediatrijo (AAP) pozvala proizvajalce cepiv, naj iz previdnostnih razlogov čim prej prenehajo uporabljatio tiomersal kot sestavino cepiv. Danes se v ZDA in EU, razen v nekaterih cepivih proti gripi, tiomersal več ne pojavlja kot sestavina cepiv.[34] Vsa cepiva, ki so na trgu v Sloveniji, so s strani proizvajalcev deklarirana kot »cepiva brez tiomersala«.[35] V nekaterih cepivih so prisotni sledovi tiomersala zaradi proizvodnih postopkov, vendar v količinah največ 1 mikrograma, kar predstavlja 15 % povprečno vnesene dnevne količine v telo v ZDA in 2,5 % maksimalnega dnevnega vnosa, ki ga SZO opredeljuje kot varnega.[36][37] Zaradi smernic številnih oblasti, da se zaradi previdnosti tiomersal odsvetuje kot sestavina cepiva, so se pojavila namigovanja, da bi lahko bil vzrok tega priporočila v resnici povezava med tiomersalom in avtizmom.[34] Podatki to zavračajo, saj se je pojavnost avtizma še naprej zviševala tudi po umiku tiomersala iz otroških cepiv.[38][39] Več raziskav v zvezi s potencialno toksičnostjo tiomersala za ljudi in posebno za otroke dokazuje, da tiomersal v koncentracijah, uporabljenih v cepivih, ni škodljiv.[35]

Cepivo OMR
[uredi | uredi kodo]

Cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR) je postalo predmet razprav, ko je leta 1998 angleški zdravnik Andrew Wakefield s sodelavci v strokovni reviji The Lancet objavil članek s prikazom 12 primerov otrok povečini z motnjami avtističnega spektra, ki so se pojavile kmalu po prejemu odmerka cepiva.[40] Na tiskovni konferenci je Wakefield leta 1998 predlagal, da je cepljenje otrok v obliki treh ločenih odmerkov verjetno varnejše od enkratnega cepljenja z višjim odmerkom. Njegov predlog ni imel osnove v objavljenem članku. Strokovno pregledani članki o raziskavah, ki so sledile, niso potrdile nobene povezave med avtizmom in cepivom.[41] Kasneje se je izkazalo, da je Wakefield prejel sredstva od strank v sodnih postopkih proti proizvajalcem cepiv in o navzkrižju interesov ni obvestil ne sodelavcev ne strokovnih oblasti.[42] Wakefielda so številni obsodili nestrokovnosti, sprožitve upadanja stopnje precepljenosti[43] in neetičnih osnov raziskave.[44] Leta 2004 je 10 soavtorjev članek o povezavi med cepivom OMR in avtizmom uradno preklicalo,[45] leta 2010 pa so uredniki časopisa The Lancet članek povsem umaknili.[46] Wakefield je zaradi namerne poneverbe raziskave izgubil zdravniško licenco.[47][48]

Številne zdravstvene oblasti in organizacije, kot so ameriška Nacionalna akademija znanosti, avstralski Oddelek za zdravje in britanska Nacionalna zdravstvena služba (NHS), so uradno zaključila, da ni nobenega dokaza o povezavi med cepivom OMR in avtizmom.[49][50][51][52]

»Preobremenitev s cepivi«
[uredi | uredi kodo]

»Preobremenitev s cepivi« (angl. vaccine overload) je nemedicinski izraz za neutemeljeni koncept o tem, da cepljenje otroka z več cepivi hkrati obremeni ali oslabi njegov nezreli imunski sistem, kar vodi v pojav škodljivih učinkov.[53] Nekateri starši otrok z avtizmom verjamejo, da je to vzrok pojava avtizma,[54] vendar strokovni dokazi temu močno nasprotujejo.[55] Kljub strokovni neutemeljenosti nekateri starši zaradi bojazni pred »preobremenitvijo s cepivi« prelagajo cepljenje svojih otrok ali ga povsem odklonijo.[53] Takšna neutemeljena prepričanja staršev so ena od bistvenih ovir za dosego čredne imunosti pri otrocih.[56]

Koncept »preobremenitve s cepivi« ima več strokovnih pomanjkljivosti oziroma napak.[55] Čeravno se je število priporočenih oziroma obveznih cepljenj v zadnjih desetletjih zares povečalo, se je izboljšal tudi razvoj cepiv in imunološka obremenitev novejših cepiv je manjša. Na primer, v ZDA je bilo v 14 cepivih, ki so jih otroci prejemali leta 2009, desetkrat manj imunoloških komponent v primerjavi s 7 cepivi v letu 1980.[55] Raziskava iz leta 2013 ni pokazala na nobeno povezavo med avtizmom in količino antigenov v cepivih, ki so jih prejeli otroci do svojega drugega leta starosti.[57][58] Cepiva predstavljajo v primerjavi s patogeni, s katerimi pridejo otroci v enem letu naravno v stik, le majhen del imunološkega bremena.[55] Pogoste otroške okužbe, na primer okužbe srednjega ušesa, obremenijo imunski sistem bistveno bolj kot cepiva.[59] Raziskave so pokazale, da cepljenje, tudi z več cepivi hkrati, ne oslabi imunskega sistema.[55][60] Zaradi pomanjkanja dokazov, ki bi podpirali obstoj hipoteze o preobremenitvi imunskega sistema s cepivi, ter obstoja ugotovitev, ki ji neposredno nasprotujejo, velja, da cepiva, ki se uporabljajo v priporočenih programih cepljenja, ne »preobremenijo« ali oslabijo imunskega sistema.[25][61][62][63]

Opustitev obveznega cepljenja

[uredi | uredi kodo]

Eden od načinov zagotavljanje dovoljšnje precepljenosti prebivalstva je uvedba obveznega cepljenja.[18] Obvezno cepljenje poleg nekaterih drugih držav pozna tudi Slovenija. Obveznost cepljenja na Slovenskem izhaja iz skrbi za zdravje celotne družbe. Vsak ima pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi ter hkrati dolžnost, da varuje zdravje sebe in drugih pred temi boleznimi. Z dovoljšnjo precepljenostjo prebivalstva in dosego t. i. čredne imunosti so zaščiteni tudi tisti, ki se iz različnih razlogov ne smejo cepiti.[64]

V Sloveniji je obvezno cepljenje opredeljeno v Zakonu o nalezljivih boleznih.[65][66] Razlogi za opustitev obveznega cepljenja so lahko le medicinski, in sicer:[17]

  • alergije na sestavine cepiva,
  • resen neželeni učinek cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva,
  • bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem.

Kadar ne obstajajo zdravstvene kontraindikacije za opustitev obveznega cepljenja in ga oseba ali njeni starši/skrbniki brez zdravstvenih razlogov odklanjajo, se mu izmikajo ali ga onemogočajo, je zdravnik o tem dolžan podati prijavo na območno enoto Zdravstvenega inšpektorata.[17] Zdravstveni inšpektorat lahko posamezniku zaradi neupravičenega odklanjanja ali onemogočanja cepljenja izreče denarno kazen.[67]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/proticepilsko-gibanje#v, vpogled: 7. 5. 2020.
  2. ↑ »Ten health issues WHO will tackle this year«. Who.int (v angleščini). Pridobljeno 19. januarja 2019.
  3. ↑ PM, Aristos Georgiou (15. januar 2019). »The anti-vax movement has been listed by WHO as one of its top 10 health threats for 2019« (v angleščini). Pridobljeno 16. januarja 2019.
  4. ↑ Smith, MJ (november 2015). »Promoting Vaccine Confidence«. Infectious Disease Clinics of North America (Review). 29 (4): 759–769. doi:10.1016/j.idc.2015.07.004. PMID 26337737.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  5. ↑ 5,0 5,1 Larson, HJ; Jarrett, C; Eckersberger, E; Smith, DM; Paterson, P (april 2014). »Understanding vaccine hesitancy around vaccines and vaccination from a global perspective: a systematic review of published literature, 2007-2012«. Vaccine. 32 (19): 2150–2159. doi:10.1016/j.vaccine.2014.01.081. PMID 24598724.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  6. ↑ »Communicating science-based messages on vaccines«. Bulletin of the World Health Organization. 95 (10): 670–671. Oktober 2017. doi:10.2471/BLT.17.021017. PMC 5689193. PMID 29147039.
  7. ↑ »Why do some people oppose vaccination?«. Vox. Pridobljeno 26. novembra 2018.
  8. ↑ Ceccarelli L. »Defending science: How the art of rhetoric can help«. The Conversation (v angleščini). Pridobljeno 26. novembra 2018.
  9. ↑ U.S. Department of Health and Human Services. »Vaccines.gov«. Vaccines.gov (v ameriški angleščini). Pridobljeno 5. avgusta 2018.
  10. ↑ Gerber JS, Offit PA (Februar 2009). »Vaccines and autism: a tale of shifting hypotheses«. Clinical Infectious Diseases. 48 (4): 456–461. doi:10.1086/596476. PMC 2908388. PMID 19128068.
  11. ↑ »Frequently Asked Questions (FAQ)«. Boston Children's Hospital. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. oktobra 2013. Pridobljeno 11. februarja 2014.
  12. ↑ Phadke VK, Bednarczyk RA, Salmon DA, Omer SB (Marec 2016). »Association Between Vaccine Refusal and Vaccine Preventable Diseases in the United States: A Review of Measles and Pertussis«. JAMA. 315 (11): 1149–58. doi:10.1001/jama.2016.1353. PMC 5007135. PMID 26978210.
  13. ↑ 13,0 13,1 13,2 Wolfe RM, Sharp LK (Avgust 2002). »Anti-vaccinationists past and present«. BMJ. 325 (7361): 430–432. doi:10.1136/bmj.325.7361.430. PMC 1123944. PMID 12193361.
  14. ↑ Poland GA, Jacobson RM (Januar 2011). »The age-old struggle against the antivaccinationists«. The New England Journal of Medicine. 364 (2): 97–99. doi:10.1056/NEJMp1010594. PMID 21226573.
  15. ↑ Wallace A (19. oktober 2009). »An epidemic of fear: how panicked parents skipping shots endangers us all«. Wired. Pridobljeno 21. oktobra 2009.
  16. ↑ Poland GA, Jacobson RM (Marec 2001). »Understanding those who do not understand: a brief review of the anti-vaccine movement«. Vaccine. 19 (17–19): 2440–2445. doi:10.1016/S0264-410X(00)00469-2. PMID 11257375.
  17. ↑ 17,0 17,1 17,2 Kraigher A.; Ihan A.; Avčin T. (2011). Cepljenje in cepiva. SZD, Inštitut za varovanje zdravja.
  18. ↑ 18,0 18,1 https://www.abczdravja.si/ostalo/cepljenje-da-ali-ne-2/[mrtva povezava], vpogled: 8. 5. 2020.
  19. ↑ »Tackling negative perceptions towards vaccination«. The Lancet Infectious Diseases. 7 (4): 235. april 2007. doi:10.1016/S1473-3099(07)70057-9. PMID 17376373.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  20. ↑ 20,0 20,1 20,2 Čižman, Milan (2005). Cepljenje v letu 2005. Zdravniški vestnik, letnik 74, številka 5, str. 281-284.
  21. ↑ 21,0 21,1 »Some common misconceptions about vaccination and how to respond to them«. National Center for Immunization and Respiratory Diseases, Centers for Disease Control and Prevention. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. januarja 2015. Pridobljeno 28. septembra 2012.
  22. ↑ Ernst E (Oktober 2001). »Rise in popularity of complementary and alternative medicine: reasons and consequences for vaccination«. Vaccine. 20 (Suppl 1): S90–93, discussion S89. doi:10.1016/S0264-410X(01)00290-0. PMID 11587822.
  23. ↑ »Possible Side-effects from Vaccines«. Centers for Disease Control and Prevention. 26. avgust 2013. Pridobljeno 3. januarja 2014.
  24. ↑ Chen RT, Hibbs B (Julij 1998). »Vaccine Safety: Current and Future Challenges«. Pediatric Annals. 27 (7). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. marca 2013. Pridobljeno 3. januarja 2014.
  25. ↑ 25,0 25,1 25,2 Bonhoeffer, Jan; Heininger, Ulrich (Junij 2007). »Adverse events following immunization: perception and evidence«. Current Opinion in Infectious Diseases. 20 (3): 237–246. doi:10.1097/QCO.0b013e32811ebfb0. PMID 17471032.
  26. ↑ Mooney C (Junij 2009). »Why does the vaccine/autism controversy live on?«. Discover.
  27. ↑ Taylor, Luke E.; Swerdfeger, Amy L.; Eslick, Guy D. (17. junij 2014). »Vaccines are not associated with autism: an evidence-based meta-analysis of case-control and cohort studies«. Vaccine. 32 (29): 3623–29. doi:10.1016/j.vaccine.2014.04.085. ISSN 1873-2518. PMID 24814559.
  28. ↑ Smith, IM; MacDonald, NE (Avgust 2017). »Countering evidence denial and the promotion of pseudoscience in autism spectrum disorder«. Autism Research (Review). 10 (8): 1334–1337. doi:10.1002/aur.1810. PMID 28544626.
  29. ↑ Boseley S (2. februar 2010). »Lancet retracts 'utterly false' MMR paper«. The Guardian. Pridobljeno 2. februarja 2010.
  30. ↑ Taylor LE, Swerdfeger AL, Eslick GD (Junij 2014). »Vaccines are not associated with autism: an evidence-based meta-analysis of case-control and cohort studies«. Vaccine. 32 (29): 3623–3629. doi:10.1016/j.vaccine.2014.04.085. PMID 24814559.
  31. ↑ »Vaccines Do Not Cause Autism Concerns«. Centers for Disease Control and Prevention (v ameriški angleščini). 12. december 2018. Pridobljeno 7. februarja 2019.
  32. ↑ »How autism myths came to fuel anti-vaccination movements«. Popular Science (v angleščini). Februar 2019.
  33. ↑ Baker JP (Februar 2008). »Mercury, vaccines, and autism: one controversy, three histories«. American Journal of Public Health. 98 (2): 244–253. doi:10.2105/AJPH.2007.113159. PMC 2376879. PMID 18172138.
  34. ↑ 34,0 34,1 Offit PA (september 2007). »Thimerosal and vaccines – a cautionary tale«. The New England Journal of Medicine. 357 (13): 1278–1279. doi:10.1056/NEJMp078187. PMID 17898096.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  35. ↑ 35,0 35,1 https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/tiomersal_in_cepiva.pdf, vpogled: 8. 5. 2020.
  36. ↑ Research, Center for Biologics Evaluation and (5. april 2019). »Thimerosal and Vaccines«. FDA. fda.gov.
  37. ↑ Bose-O'Reilly S, McCarty KM, Steckling N, Lettmeier B (september 2010). »Mercury exposure and children's health«. Current Problems in Pediatric and Adolescent Health Care. 40 (8): 186–215. doi:10.1016/j.cppeds.2010.07.002. PMC 3096006. PMID 20816346.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  38. ↑ Doja A, Roberts W (november 2006). »Immunizations and autism: a review of the literature«. The Canadian Journal of Neurological Sciences. 33 (4): 341–346. doi:10.1017/s031716710000528x. PMID 17168158.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  39. ↑ Spencer, JP; Trondsen Pawlowski, RH; Thomas, S (Junij 2017). »Vaccine Adverse Events: Separating Myth from Reality«. American Family Physician. 95 (12): 786–794. PMID 28671426.
  40. ↑ Wakefield AJ, Murch SH, Anthony A, Linnell J, Casson DM, Malik M, Berelowitz M, Dhillon AP, Thomson MA, Harvey P, Valentine A, Davies SE, Walker-Smith JA (Februar 1998). »Ileal-lymphoid-nodular hyperplasia, non-specific colitis, and pervasive developmental disorder in children«. Lancet. 351 (9103): 637–641. doi:10.1016/S0140-6736(97)11096-0. PMID 9500320. (Umaknjen članek)
  41. ↑ National Health Service (2015). »MMR vaccine«. Pridobljeno 4. julija 2018.
  42. ↑ Deer B (22. februar 2004). »Revealed: MMR research scandal«. The Sunday Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. oktobra 2021. Pridobljeno 23. septembra 2007.
  43. ↑ »Doctors issue plea over MMR jab«. BBC News. 26. junij 2006. Pridobljeno 23. novembra 2007.
  44. ↑ »MMR scare doctor 'paid children'«. BBC News. 16. julij 2007.
  45. ↑ Murch SH, Anthony A, Casson DH, Malik M, Berelowitz M, Dhillon AP, Thomson MA, Valentine A, Davies SE, Walker-Smith JA (Marec 2004). »Retraction of an interpretation«. Lancet. 363 (9411): 750. doi:10.1016/S0140-6736(04)15715-2. PMID 15016483.
  46. ↑ »Retraction – Ileal-lymphoid-nodular hyperplasia, non-specific colitis, and pervasive developmental disorder in children«. Lancet. 375 (9713): 445. Februar 2010. doi:10.1016/S0140-6736(10)60175-4. PMID 20137807.
  47. ↑ »General Medical Council, Fitness to Practise Panel Hearing, 24. 5. 2010, Andrew Wakefield, Determination of Serious Professional Misconduct« (PDF). General Medical Council. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 12. maja 2013. Pridobljeno 18. septembra 2011.
  48. ↑ Meikle, James; Boseley, Sarah (24. maj 2010). »MMR row doctor Andrew Wakefield struck off register«. The Guardian. London. Arhivirano iz spletišča dne 27. maja 2010. Pridobljeno 24. maja 2010.
  49. ↑ Immunization Safety Review Committee (2004). Immunization Safety Review: Vaccines and Autism. The National Academies Press. doi:10.17226/10997. ISBN 978-0-309-09237-1. PMID 20669467.
  50. ↑ »Concerns about autism«. Centers for Disease Control and Prevention. 15. januar 2010.
  51. ↑ »MMR The facts«. United Kingdom National Health Service. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. junija 2007. Pridobljeno 13. junija 2007.
  52. ↑ »Are Vaccines Safe?«. health.gov.au. Australia Department of Health.
  53. ↑ 53,0 53,1 Hilton S, Petticrew M, Hunt K (Maj 2006). »'Combined vaccines are like a sudden onslaught to the body's immune system': parental concerns about vaccine 'overload' and 'immune-vulnerability'«. Vaccine. 24 (20): 4321–4327. doi:10.1016/j.vaccine.2006.03.003. PMID 16581162.
  54. ↑ Hurst L (30. oktober 2009). »Vaccine phobia runs deep«. Toronto Star. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. oktobra 2012. Pridobljeno 4. novembra 2009.
  55. ↑ 55,0 55,1 55,2 55,3 55,4 Gerber JS, Offit PA (Februar 2009). »Vaccines and autism: a tale of shifting hypotheses«. Clinical Infectious Diseases. 48 (4): 456–461. doi:10.1086/596476. PMC 2908388. PMID 19128068. Laični povzetek – IDSA (30. januar 2009). {{navedi časopis}}: Sklic uporablja opuščeni parameter |lay-date= (pomoč)
  56. ↑ Heininger U (september 2006). »An internet-based survey on parental attitudes towards immunization«. Vaccine. 24 (37–39): 6351–55. doi:10.1016/j.vaccine.2006.05.029. PMID 16784799.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  57. ↑ Willingham, Emily (29. marec 2013). »Vaccines Not Linked To Autism. Again«. Forbes. Pridobljeno 4. aprila 2013.
  58. ↑ DeStefano F, Price CS, Weintraub ES (Avgust 2013). »Increasing exposure to antibody-stimulating proteins and polysaccharides in vaccines is not associated with risk of autism« (PDF). The Journal of Pediatrics. 163 (2): 561–577. CiteSeerX 10.1.1.371.2592. doi:10.1016/j.jpeds.2013.02.001. PMID 23545349. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 23. septembra 2014. Pridobljeno 8. maja 2020.
  59. ↑ Immune challenges:
  60. ↑ Vaccine burden:
  61. ↑ Gregson AL, Edelman R (november 2003). »Does antigenic overload exist? The role of multiple immunizations in infants«. Immunology and Allergy Clinics of North America. 23 (4): 649–64. doi:10.1016/S0889-8561(03)00097-3. PMID 14753385.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  62. ↑ Offit, Paul A.; Hackett, Charles J. (2003). »Addressing Parents' Concerns: Do Vaccines Cause Allergic or Autoimmune Diseases?«. Pediatrics. 111 (3): 653–659. doi:10.1542/peds.111.3.653. PMID 12612250.
  63. ↑ Schneeweiss B, Pfleiderer M, Keller-Stanislawski B (Avgust 2008). »Vaccination safety update«. Deutsches Arzteblatt International. 105 (34–35): 590–95. doi:10.3238/arztebl.2008.0590. PMC 2680557. PMID 19471677.
  64. ↑ https://www.cepljenje.info/cepljenje-v-sloveniji/obvezno-cepljenje-v-sloveniji, vpogled: 8. 5. 2020.
  65. ↑ https://www.nijz.si/sl/obvezno-cepljenje-po-mnenje-ustavnega-sodisca-primeren-ukrep-0 Arhivirano 2020-08-13 na Wayback Machine., vpogled: 7. 5. 2020.
  66. ↑ Zakon o nalezljivih boleznih. Uradni list RS, št. 33/06.
  67. ↑ https://www.rtvslo.si/zdravje/dnevne-novice/opustitev-obveznega-cepljenja-izrekanje-kazni-ovirajo-dolgotrajni-birokratski-postopki/442745, vpogled: 8. 5. 2020.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Nasprotovanje_cepljenju&oldid=6306226«