Navadna žveplenjača
| Navadna žveplenjača | |
|---|---|
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Fungi (glive) |
| Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
| Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
| Red: | Agaricales (listarji) |
| Družina: | Strophariaceae (strniščarke) |
| Rod: | Hypholoma (žveplenjače) |
| Vrsta: | H. fasciculare
|
| Dvočlensko ime | |
| Hypholoma fasciculare | |
| Sinonimi | |
| |
Navadna žveplenjača (znanstveno ime Hypholoma fasciculare) je gliva iz rodu žveplenjač (Hypholoma).
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Klobuk je širok od 2 do 7 cm. Najprej je zvonaste oblike, nato se razširi in splošči. Je žvepleno rumene do zelenkaste barve. V sredini je lahko temno okre, rumeno oranžne ali rjasto rjave barve. Na robu so pogosto vidni ostanki ovoja v obliki krpic.
Lističi so gosti, ravni in prirasli na bet. V mladosti so žvepleno rumeni z zelenkastim nadihom, kasneje postanejo olivno rjavi do temno rjavi.
Bet je visok od 2 do 8 cm in širok od 0,4 do 2 cm. Je žvepleno rumene barve, ki proti dnišču prehaja v rjavo. Je gladek in votel, v mladosti se na njemu včasih lahko opazi slabo izraženo območje obročka s črnikastimi nitastimi ostanki zastirala.
Ima neprijeten vonj in zelo grenak okus.[1]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Raste od pomladi do zime v gostih šopih kot gniloživka na štorih in lesnih ostankih listavcev in iglavcev.[1]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni odtis je vijoličasto rjav. Trosi so eliptični, gladki in merijo 6–8 x 4–5 μm.[1]
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- sivolistna žveplenjača (Hypholoma capnoides) ima sive lističe brez sledov rumene in zelene, ter je prijetnega okusa.
- opečna žveplenjača (Hypholoma lateritium) ima opečnato rdeč klobuk in je večja ter bolj polkrožne oblike.
- mala štorovka (Kuehneromyces mutabilis) katere klobuk in lističi niso žvepleno rumene barve.
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]
Strupena. Toksičnost navadnih žveplenjač je bila vsaj delno pripisana toksičnim steroidom fascikulol E in fascikulol F.[2] Pri ljudeh se lahko od 5 do 10 ur po zaužitju pojavijo driska, slabost, bruhanje, proteinurija in kolaps. Zabeleženi so tudi primeri ohromelosti in motenj vida. Simptomi običajno izginejo v nekaj dneh.[3]
Raziskava slovenskih znanstvenikov je odkrila, da deluje ekstrakt iz navadnje žveplenjače kot antikoagulant.[4]
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]-
Skupina mladih gob -
Lističi in bet -
Trosni odtis
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 Božac, Romano (2005). Enciklopedija gljiva. Školska knjiga. str. 196-197. ISBN 978-953-0-61413-0.
- ↑ Suzuki, Kumiko; Fujimoto, Haruhiro; Yamazaki, Mikio (1983). »The toxic principles of Naematoloma fasciculare«. Chemical and Pharmaceutical Bulletin. 31 (6): 2176–8. doi:10.1248/cpb.31.2176. PMID 6685576.
- ↑ Benjamin, Denis R. (1995). Mushrooms: poisons and panaceas — a handbook for naturalists, mycologists and physicians. New York: WH Freeman and Company. str. 381–82. ISBN 0-7167-2600-9.
- ↑ Doljak, B.; Stegnar, M.; Urleb, U.; Kreft, S.; Umek, A.; Ciglarič, M.; Štrukelj, B.; Popovič, T. (2001). »Screening for selective thrombin inhibitors in mushrooms«. Blood Coagulation and Fibrinolysis. 12 (2): 123–8. doi:10.1097/00001721-200103000-00006. PMID 11302474. S2CID 28411589.
