Pojdi na vsebino

Navadna cepilistka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Navadna cepilistka
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Fungi (glive)
Oddelek: Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred: Agaricomycetes (listarice)
Red: Agaricales (listarji)
Družina: Schizophyllaceae (cepilistarke)
Rod: Schizophyllum (cepilistke)
Vrsta:
S. commune
Dvočlensko ime
Schizophyllum commune
Fr. (1815)
Sinonimi
  • Agaricus alneus L. (1755)
  • Agaricus alneus Reichard (1780)
  • Agaricus multifidus Batsch (1786)
  • Apus alneus (L.) Gray (1821)
  • Merulius alneus (L.) J.F.Gmel. (1792)
  • Merulius alneus (Reichard) Schumach. (1803)
  • Merulius communis (Fr.) Spirin & Zmitr. (2004)
  • Schizophyllum alneum J.Schröt. (1889)
  • Schizophyllum alneum (Reichard) Kuntze (1898)
  • Schizophyllum commune var. multifidum (Batsch) Cooke (1892)
  • Schizophyllum multifidum (Batsch) Fr. (1875)

Navadna cepilistka (znanstveno ime Schizophyllum commune) je gliva iz rodu cepilistk (Schizophyllum).

Značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Raste v velikih skupinah v obliki majhnih pahljačastih polic. Klobuk je dlakav in bele barve, včasih z vijoličastimi odtenki. Širok je od 1 do 3 cm in debel od 0,3 do 1 cm. Sosednji klobučki so pogosto medsebojno zraščene.

Trosovnica je sestavljena iz lističev rožnato sive barve, ki se širijo od točke, kjer je goba pritrjena na podlago. Njihova posebnost je to, da so vzdolžno razcepljene, kar omogoča gobi da jih zapre v suhem vremenu in ponovno razpre, ko se navlaži in tako ponovno izpostavi plodno površino. Ta prilagoditev ji omogoča, da proizvede samo en niz gob na leto, ki se lahko nato večkrat posušijo in nato ponovno rehidrirajo, ter sproščajo trose.

Bet je zelo kratek in komaj opazen. Včasih je popolnoma skrit pod površino substrata.[1]

Razširjenost in življenjski prostor

[uredi | uredi kodo]

Te male žilave glive so zelo pogoste in široko razširjene po vsem svetu. Našli so jih na vseh celinah razen na Antarktiki. Rastejo kot gniloživke na različnih lesnih in drugih rastlinskih podlagah.[1]

Ko se določena vrsta pojavlja na različnih celinah in v različnih habitatih, ter podnebjih se postavi vprašanje ali gre dejansko za eno samo vrsto ali pa množico različnih, ki so si na zunaj podobne. Zahvaljujoč delu Johna Raperja in kolegov na univerzi Harvard vemo, da obstaja samo ena vrsta navadne cepilistke, ki je razširjena po vsem svetu. Raziskovalci so zbirali cepilistke z vsega sveta, iz njihovih trosov vzgajali micelij in pokazali, da sta dva seva različnih tipov parjenja lahko parila drug z drugim. Odkrili so tudi, da ima navadna cepilistka več kot 20000 spolov[2], kar je prilagoditev, ki zmanjša tveganje parjenja bratov in sester ter tako poveča genetsko raznolikost z doseganjem skoraj 100-odstotnega parjenja z novo genetsko zalogo.[1][3]

V eni raziskavi znanstveniki trdijo, da so navadno cepilistko našli 2 km pod morskim dnom, v globokih premogovnih sedimentih. Gliva naj bi v takih pogojih kljub popolni hipoksiji dobro uspevala, le da se gobe ne razvijejo na običajen način in so nepopolne oziroma deformirane.[4]

Sposobnost navadne cepilistke za prilagajanje na življenje v ekstremnih pogojih potrjujejo tudi poročila o najdbah tvorb teh gliv v pljučih bolnikov z oslabljenim imunskim sistemom.[5][6][7]

Mikroskopske značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Trosni odtis je bele barve. Trosi so cilindrične oblike, gladki in merijo 4–6 x 1,5–2,5 μm.[1]

Podobne vrste

[uredi | uredi kodo]

Do zamenjav s spodnjimi vrstami lahko pride le, če spregledamo trosovnico sestavljeno iz razcepljenih lističev, ki jo lahko najdemo le pri navadni cepilistki.

Uporabnost

[uredi | uredi kodo]

Pri nas jo avtorji večinoma označujejo za neužitno zaradi njene majhnosti in žilavosti.[1][8] Vendar jo v Aziji in Mehiki uporabljajo v kulinariki in se prodaja na tržnicah. V tropskih krajih uživajo trde in gumijaste gobe, ki pri nas niso priljubljene zato, ker nežne in mesnate gobe v tamkajšnjih vročih in vlažnih razmerah hitro zgnijejo, kar otežuje njihovo trženje.[9]

Poleg tega se navadna cepilistka uporablja v tradicionalni medicini[10] in se zaradi tega tudi umetno goji.[11] Izvlečki iz te gobe so pokazali obetajoče terapevtske učinke, vključno z antioksidativnim in protitumorskim delovanjem[12] ter protimikrobnimi in imunomodulatornimi lastnostmi.[13]

Galerija slik

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 »Schizophyllum commune, Split Gill fungus«. first-nature.com (v angleščini). Pridobljeno 5. januarja 2025.
  2. Kothe, E (Marec 1996). »Tetrapolar fungal mating types: Sexes by the thousands«. FEMS Microbiology Reviews (v angleščini). Zv. 18, št. 1. str. 65–87. doi:10.1016/0168-6445(96)00003-4.
  3. Raper, John R; Miles, Philip G (1. maj 1958). »THE GENETICS OF SCHIZOPHYLLUM COMMUNE«. Genetics (v angleščini). Zv. 43, št. 3. str. 530–546. doi:10.1093/genetics/43.3.530. ISSN 1943-2631. PMC 1209900. PMID 17247776.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: format PMC (povezava)
  4. Zain Ul Arifeen, Muhammad; Chu, Chen; Yang, Xinyi; Liu, Junzhong; Huang, Xin; Ma, Yunan; Liu, Xuan; Xue, Yarong; Liu, Changhong (Februar 2021). »The anaerobic survival mechanism of Schizophyllum commune 20R‐7‐F01 , isolated from deep sediment 2 km below the seafloor«. Environmental Microbiology (v angleščini). Zv. 23, št. 2. str. 1174–1185. doi:10.1111/1462-2920.15332. ISSN 1462-2912.
  5. Itoh, Naoya; Akazawa, Nana; Murakami, Hiromi; Ishibana, Yuichi; Takahashi, Yusuke; Hosoda, Waki; Yaguchi, Takashi; Kamei, Katsuhiko (december 2021). »A Schizophyllum commune fungus ball in a lung cancer cavity: a case report«. BMC Infectious Diseases (v angleščini). Zv. 21, št. 1. doi:10.1186/s12879-021-06739-8. ISSN 1471-2334. PMC 8502358. PMID 34627188.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: format PMC (povezava) Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  6. Tullio, Vivian; Mandras, Narcisa; Banche, Giuliana; Allizond, Valeria; Gaido, Ester; Roana, Janira; Cuffini, Anna Maria; Carlone, Nicola A. (Januar 2008). »Schizophyllum commune : an unusual of agent bronchopneumonia in an immunocompromised patient«. Medical Mycology (v angleščini). Zv. 46, št. 7. str. 735–738. doi:10.1080/13693780802256091. ISSN 1369-3786.
  7. Kato, T.; Igei, H.; Fukami, T.; Kitani, M.; Hebisawa, A.; Suzuki, J.; Watanabe, A.; Ohshima, N.; Morio, Y. (Maj 2024). »A Case of Chronic Cavitary Pulmonary Schizophyllum Commune Infection With Fungal Ball Formation«. American Journal of Respiratory and Critical Care Medicine (v angleščini). American Thoracic Society. str. A6309–A6309. doi:10.1164/ajrccm-conference.2024.209.1_MeetingAbstracts.A6309.
  8. »Schizophyllum commune, navadna cepilistka - Gobarsko društvo Lisička Maribor«. www.gobe.si. Pridobljeno 5. januarja 2025.
  9. Ruán-Soto, Felipe; Garibay-Orijel, Roberto; Cifuentes, Joaquín (december 2006). »Process and dynamics of traditional selling wild edible mushrooms in tropical Mexico«. Journal of Ethnobiology and Ethnomedicine (v angleščini). Zv. 2, št. 1. doi:10.1186/1746-4269-2-3. ISSN 1746-4269. PMC 1360659. PMID 16393345.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: format PMC (povezava) Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  10. Sharma, Ajay, ur. (2024). Edible and medicinal mushrooms of the Himalayas: climate change, critically endangered species and the call for sustainable development. Natural products chemistry of global plants (1 izd.). Boca Raton: CRC Press. ISBN 978-1-000-92685-9.
  11. Mohammadi, Aref; Shojaosadati, Seyed Abbas; Tehrani, Hajar Jamshidian; Mousavi, Seyed Mohammad; Saleh, Tayebeh; Khorasani, Alireza Chackoshian (Januar 2018). »Schizophyllan production by newly isolated fungus Schizophyllum commune IBRC-M 30213: optimization of culture medium using response surface methodology«. Annals of Microbiology (v angleščini). Zv. 68, št. 1. str. 47–62. doi:10.1007/s13213-017-1316-9. ISSN 1590-4261.
  12. Wongaem, Aunchalee; Reamtong, Onrapak; Srimongkol, Piroonporn; Sangtanoo, Papassara; Saisavoey, Tanatorn; Karnchanatat, Aphichart (Februar 2021). »Antioxidant properties of peptides obtained from the split gill mushroom (Schizophyllum commune)«. Journal of Food Science and Technology (v angleščini). Zv. 58, št. 2. str. 680–691. doi:10.1007/s13197-020-04582-4. ISSN 0022-1155. PMC 7847919. PMID 33568862.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: format PMC (povezava)
  13. Saetang, Nuttapong; Ramaraj, Rameshprabu; Praphruet, Ruenkaew; Unpaprom, Yuwalee (december 2023). »Unlocking the benefits of split gill mushroom: Chemical analysis and prebiotic properties of schizophyllan extract«. International Journal of Biological Macromolecules (v angleščini). Zv. 252. str. 126544. doi:10.1016/j.ijbiomac.2023.126544.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)