Navadna trdokožnica
| Navadna trdokožnica | |
|---|---|
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Fungi (glive) |
| Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
| Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
| Red: | Boletales (cevarji) |
| Družina: | Sclerodermataceae (trdokožarke) |
| Rod: | Scleroderma (trdokožnice) |
| Vrsta: | S. citrinum
|
| Dvočlensko ime | |
| Scleroderma citrinum Pers. (1801)
| |
Navadna trdokožnica (znanstveno ime Scleroderma citrinum) je gliva iz rodu trdokožnic (Scleroderma).
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosnjak je krompirjaste oblike, rumeno rjave barve in ima grobo razpokano površino. Ob zrelosti se na vrhu raztrga in skozi vedno večjo odprtino začnejo izhajati trosi. Zunanja ovojnica je trda in usnjata, gleba v notranjosti je najprej blede barve, ko trosi dozorevajo postane vijoličasto črne barve in nato razpade v trosno maso.[1]
Beta nima. Na podlago je pritrjena z micelijskimi rizomorfami.
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Je ektomikorizna gliva s simbiotskim razmerjem z nekaterimi drevesnimi vrstami in vpliva na raznolikost talnih bakterijskih združb.[2]
Pogosto raste v kolonijah številnih osebkov, v listnatih gozdovih ali v mestnih parkih in včasih celo na majhnih gredicah; na gnijočih štorih, propadajočem listju ali na zorani zemlji; od poletja do pozne jeseni. Pri reguliranju njihovega števila pomaga zajedalski pagoban, ki raste neposredno iz njenega trosnjaka in jo naredi sterilno.
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni prah je črno rjav. Trosi so okrogli z mrežasto povezanimi bodicami in merijo 8-13 µm.[1]
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- mekinasta trdokožnica (Scleroderma aerolatum)
- gladka trdokožnica (Scleroderma cepa)
- bradavičasta trdokožnica (Scleroderma verrucosum)
- betičasta prašnica (Lycoperdon perlatum)
- hruškasta prašničarka (Apioperdon pyriforme)
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Strupena. Povzroča gastrointestinalni sindrom. Izpostavljenost trosom lahko povzroči solzenje, alergijski rinitis in izcejanje iz nosu ter konjunktivitis.[3][4] Učinkovine, ki so odgovorne za zastrupitve še niso bile izolirane in identificirane.[2]
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]-
Ilustracija: Albin Schmalfuß 1898 -
Ilustracija: Bresadola 1932 -
Trosnjak z odprtino za izhajanje trosov -
Navadna trdokožnica z zajedalskima pagobanoma -
Ostanek ovojnice po izmetu trosov -
Prerez -
Trosi
.jpg)
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 »Scleroderma citrinum, navadna trdokožnica - Gobarsko društvo Lisička Maribor«. www.gobe.si. Pridobljeno 16. septembra 2024.
- ↑ 2,0 2,1 »Scleroderma citrinum - microbewiki«. microbewiki.kenyon.edu (v angleščini). Pridobljeno 16. septembra 2024.
- ↑ »Reflections on Mushroom Poisoning – Part III« (PDF). Fungifama: The Newsletter of the South Vancouver Island Mycological Society. Oktober 2006. Pridobljeno 17. septembra 2007 – prek svims.ca.
- ↑ Hoffman, Ursula. »Poisonous Mushrooms in Northeastern North America«. NorthEast Mycological Federation, Inc. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. junija 2004. Pridobljeno 17. septembra 2007.