Norma (oznaka
za vektor
) je v matematiki funkcija, ki vsakemu neničelnemu vektorju v vektorskem prostoru pripiše pozitivno dolžino. Norma se imenuje seminorma, če pripiše dolžino 0 tudi neničelnim vektorjem. Norma posplošuje pojem dolžine vektorja.
Če sta
in
dve točki v ravnini, je norma vektorja
razdalja med točkama
in
ali
, kar zapišemo kot
.
Za dani vektorski prostor
nad podobsegom
kompleksnih števil je norma funkcija
, ki zadošča naslednjim pogojem
![{\displaystyle \forall x\in V,p(x)\geqslant 0\,}](https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/4f50996b01d82c730793adc54702d50503989246)
![{\displaystyle p(x)=0\Rightarrow x=0_{V}\,}](https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/75fa2356449a0ee56e2844317360c4974d746beb)
![{\displaystyle \forall (x,y)\in V^{2},p(x+y)\leqslant p(x)+p(y)\,}](https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/59a07640706ed71a4645a5cdddab9b23aaa795de)
.
Če ima vektorski prostor normo, se prostor imenuje normirani vektorski prostor.
Normo elementa
iz vektorskega prostora
označujemo z
.
Če ima vektor
normo enako 1 (
), ga imenujemo normalni ali normirani vektor.
Poljuben neničelni vektor
lahko normiramo, če ga delimo z njegovo normo. Tako ima vektor
normo, ki je enaka 1.
![{\displaystyle \mid \|x\|-\|y\|\mid \leq \|x\pm y\|\leq \|x\|+\|y\|}](https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/f9bfb2e3c1be7dc2830c224038e4eab22f3b0132)
![{\displaystyle (\|x\|-\|y\|)^{2}\leq \|x+y\|^{2}\leq (\|x\|+\|y\|)^{2}}](https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/845aa90ea63fccb92ae59d12beee257da7f18318)
![{\displaystyle {\frac {\|x\|^{2}+\|y\|^{2}-\|x-y\|^{2}}{2\|x\|\|y\|}}\in [-1,1]}](https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/d6683fcada4bd27b0d0cc5b5cc268d7f2c7ba534)
![{\displaystyle \|0_{V}\|=\|x-x\|=\|0x\|=0\cdot \|x\|=0}](https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/6e438a5d28ca8d06cc187d4d57ca41333fb5f956)
.
V n-razsežnem Evklidskem prostoru
je dolžina vektorja
določena z
![{\displaystyle \|{\boldsymbol {x}}\|:={\sqrt {x_{1}^{2}+\cdots +x_{n}^{2}}}\,}](https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/4a0d6bc9d23327db7920fba022561a97a1439479)
To daje običajno razdaljo od izhodišča do točke
, kar nam da tudi Pitagorov izrek. Evklidska norma je najbolj pogosto uporabljena norma, čeprav uporabljamo še več norm.
V prostoru
je najblj pogosto uporabljana norma
.
Vedno pa lahko normo zapišemo kot kvadratni koren iz notranjega produkta
.
Evklidsko normo imenujemo tudi Evklidska dolžina. Množica vrhov vektorjev, ki imajo konstantno dolžino, pa tvori površino n-razsežnostne krogle (hipersfera), pri tem pa je n razsežnost Evklidskaga prostora.
Posebna skupina norm je p-norma, ki je za
enaka
.
Če je
, dobimo Evklidsko normo, ki se izračuna kot
.
To normo imenujemo tudi druga norma.
Če je
, dobimo normo z uporabo geometrije taksijev. To razdaljo imenujemo tudi Manhattanska razdalja.
To vrsto norme imenujemo tudi prva norma.
To lahko razširimo tudi na vrednost
, kar nam da
![{\displaystyle \ \|x\|_{\infty }=\max \left\{|x_{1}|,|x_{2}|,\ldots ,|x_{n}|\right\}\,}](https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/d376eec1835e86c145554e89e373cb31748c97de)
To je limita p-norm za končni p. Norma
je znana tudi kot uniformna norma ali razdalja Čebiševa (tudi neskončna norma).
Za
dobimo neskončno normo ali normo maksimuma. Množica vektorjev norme maksimuma, ki imajo konstantno vrednost
, tvori hiperkocko
z robovi dolžine