Norveški rigsdaler

Bankovec za 5 rigsdalerjev iz leta 1807; Norveška je tistega leta ponovno uvedla papirnat denar

Rigsdaler je bil norveška in danska denarna enota. Na Norveškem je bil v veljavi do leta 1816 in na Danskem do leta 1873. V Nemčiji, Avstro-Ogrski, Švedski in Danski je bil v rabi podobno imenovani reichsthaler, riksdaler in rijksdaalder.

Zgodovina

V realni uniji Danske in Norveške je bil v obtoku danski in norveški denar. Norveška sama je kovala dva rigsdalerja z dvema vrednostma: rigsdaler courant, vreden 96 skillingov, in rigsdaler specie, vreden 120 skillingov.

Po sklenitvi Švedsko-norveške zveze leta 1816 je bil rigsdaler specie preimenovan v speciedaler in postal standardna norveška denarna enota.

Kovanci

Rigsdaler iz leta 1628, na katerem je na reverzu lev iz norveškega grba, na obverzu podoba kralja Kristijana IV. Danskega

V poznem 18. iz zgodnjem 19. stoletju so se kovali novci za 1, 2, 4, 8 in 24 skillingov ter novci za 1⁄15, 1⁄5, 1⁄3, 1⁄2, 2⁄3 in 1 rigsdaler.

Bankovci

Leta 1695 je norveška vlada izdala bankovce za 10, 20, 25, 50 in 100 rigsdalerjev (spelt rixdaler). Bankovci z vrednostmi 1, 5, 10 in 100 rigsdalerjev so bili ponovno uvedeni leta 1807. Leta 1810 je bil uveden še bankovec za 12 skillingov. Naslednjo serijo bankovcev z vrednostmi 1, 5, 50 in 100 rigsdalerjev je leta 1813 izdala Rigsbankens Norske Avdeling. Kasnejše serije so izdale Norges Midlertidige Rigsbank (1814), Stattholderbevis (1815) in Norges Bank (1817–1822 do danes).

Norveški speciealer

Speciedaler je bil norveška valuta od leta 1816 do 1875. Nadomestil je rigsdaler specie in bil razdeljen na 5 mark ali 120 skillingov. Marka je bila torej vredna 24 skillingov. Ko se je Norveška pridružila Skandinavski monetarni uniji, je speciedaler zamenjala norveška krona. Krona je imela v celi uniji enako vrednost in nadomestila tri različne valute. Njihova menjava je potekala po tečaju 1 krone/krona = 1⁄2 danskega rigsdalerja = 1⁄4 norveškega speciedalerja = 1 švedski riksdaler.

Kovanci

Leta 1816 je ostal v obtoku star denar. Na novo se je koval samo novec za 1 skilling. Novi kovanci so prišli v obtok leta 1819. Med njimi sta bila bakrena kovanca za 1 in 2 skillinga, srebrnika za 8 in 24 skillingov in ¼ in 1 specidaler. Leta 1824 st prišla v obtok srebrnika za 2 in 24 skillingov. Sledili so bakren novec za ½ skillinga (1839), srebrnik za 12 skillingov (1845) in srebrnik za 3 skillinge (1868).

Bankovci

Norges Bank je začela leta 1817 izdajati bankovce za 24 skillingov in 1⁄2, 1, 5, 10, 50 in 100 speciedalerjev.

Viri

• Cuhaj, George S., ur. (2010). Standard Catalog of World Paper Money General Issues (1368-1960) (13 ed.). Krause. ISBN 978-1-4402-1293-2.
• Krause, Chester L., Clifford Mishler (1991). Standard Catalog of World Coins: 1801–1991 (18th ed.). Krause Publications. ISBN 0873411501.
• Pick, Albert (1994). Standard Catalog of World Paper Money: General Issues. Colin R. Bruce II and Neil Shafer (editors) (7th ed.). Krause Publications. ISBN 0-87341-207-9.