Numidščina
| Numidščina | |
|---|---|
| Stara libijščina | |
 Numidijska stela z libijskim besedilom, Narodni muzej Bardo | |
| Materni jezik | starodavna Numidija |
| Področje | večina sedanje Alžirije, deli Tunizije in deli zahodne Libije |
| Etničnost | Numidijci |
| Izumrl | numidijščina se je v 3. stoletju razvila v ali nadomestila z različnimi sodobnimi berberskimi jeziki[1] |
afroazijski
| |
Zgodnejše oblike | protoberberščina ?
|
| Narečja | vzhodnonumidijsko †
zahodnonumidijsko †
? mavretanščina †
? getulijanščina †
|
| Pisava | libijsko-berberska pisava |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-3 | nxm |
Seznam Linguist | nxm |
| Glottolog | numi1241 |
Numidščina je izumrli afroazijski jezik, ki so ga govorili v starodavni Numidiji v sedanji Alžiriji, Tuniziji in delu Libije. Pisal se je z libijsko-berbersko pisavo, iz katere izvira tifinag. Pisava je skoraj v celoti dešifrirana, razen nekaj izjem, omejenih na določena področja. Jezik je kljub temu malo znan, ker je zapisanih le nekaj besed. Libijsko-berberski napisi so izpričani od 3. stoletja pr. n. št. do 3. stoletja n. št. Za jezik je mogoče z gotovostjo reči samo to, da je bil pripadnik afroazijske družine jezikov in da je bil najverjetneje eden od berberskih jezikov, ki so se govorili na začetku razpada protoberberskega jezika.[2][3][4]
Narečja in primerjava z drugimi starimi jeziki
[uredi | uredi kodo]Narečja in tuji vplivi
[uredi | uredi kodo]Znano je, da je med zahodnim in vzhodnim numidskim jezikom obstajala pravopisna razlika. Začenši s Kabilijo, ki je bila nekakšna mešana regija, so regije vzhodno od današnje Tunizije uporabljale vzhodnolibijski pisni sistem, medtem ko so regije na zahodu približno do reke Moulouya govorile zahodno numidijsko narečje in uporabljale še vedno nedekodiran zahodni libijski pisni sistem.[5] Vzhodnonumidsko narečje je bilo pod veliko večjim vplivom punskega jezika kot zahodnonumidsko, pri čemer naj bi bilo zahodnonumidsko starejše od vzhodnonumidskega.[6] Na numidščino sta vplivali predvsem punščina in nato latinščina. Zdi se, da so nanjo vplivali tudi paleohispanski jeziki in morda drugi predindoevropski jeziki.[7][8]
Drugi stari berberski ali berberskim podobni jeziki
[uredi | uredi kodo]O različicah starega libijskega jezika/jezikov ni veliko znanega, saj nobeden od njih ni bil v celoti dešifriran in razen nekaterih vzhodnonumidskih stel ni bil razložen noben od različnih starolibjskih zapisov. Možno je, da je bil jezik ljudstva Mauri v današnjem Maroku narečje numidskega jezika, čeprav obstaja zelo malo ali skoraj nič virov in jezikovnih raziskav, ki bi to potrdile.[9] Če je bila numidščina berberski jezik, potem razpad protoberberščine na različne berberske jezike še ni bil popolnoma dokončan. Starodavni berberski jeziki tistega časa so bili zelo podobni, celo bolj kot sodobni.[10] Okoli leta 500 pr. n. št. so različne nomadske berberske skupine prodrle s severa v Saharo na ozemlje, ki je ustrezalo ozemlju kasnejših Getulov.[11] Čeprav na ozemlju teh nomadov niso uporabljali nobene pisave in je zato primerjava z numidščino nemogoča, je znano, da je Plinij starejši saharski getulski jezik opisal kot zelo podoben ali enak numidskemu, kar namiguje, da je bil getulski jezik morda narečje numidskega.[12]
Herodot omenja, da je jezik Berberov iz Cirenajke vseboval veliko grških izposojenk.[13] Za jezik sosednje Kraljevine Mavretanije v približno današnjem Maroku ni znano, ali je bil del numidskega jezika ali od njega ločen jezik. Za njegovo dekodiranje do zdaj še ni bilo niti večjih prizadevanj niti dovolj znanih virov. [9]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Berbère«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. januarja 2015. Pridobljeno 1. maja 2024.
c. 200 BC.
- ↑ Daniels, Peter T.; Bright, William (1996). The World's Writing Systems (v angleščini). Oxford University Press. ISBN 978-0-19-507993-7.
- ↑ Güldemann, Tom (10. september 2018). The Languages and Linguistics of Africa (v angleščini). Walter de Gruyter GmbH & Co KG. ISBN 978-3-11-042175-0.
- ↑ Woodard, Roger D. (10. april 2008). The Ancient Languages of Syria-Palestine and Arabia (v angleščini). Cambridge University Press. ISBN 978-1-139-46934-0.
- ↑ Chaker, S. (1. januar 2008). »Libyque : écriture et langue«. Encyclopédie berbère (v francoščini) (28–29): 4395–4409. doi:10.4000/encyclopedieberbere.344. ISSN 1015-7344. S2CID 161729616.
- ↑ Chaker, Salem (2002). »Variétés des usages libyques : variations chronologiques, géographiques et sociales«. Antiquités africaines. 38 (1): 267–273. doi:10.3406/antaf.2002.1360.
- ↑ Kossmann, Maarten (2013). The Arabic Influence on Northern Berber. BRILL. ISBN 978-90-04-25309-4.
- ↑ Iglesias, Hector (2011). »La parenté de la langue berbère et du basque: nouvelle approche«. Archive ouverte HAL (v francoščini). Pridobljeno 15. novembra 2023.
- ↑ 9,0 9,1 Rask, Rasmus (15. april 2013). Investigation of the Origin of the Old Norse or Icelandic Language: New edition of the 1993 English translation by Niels Ege (v angleščini). John Benjamins Publishing. ISBN 978-90-272-7198-3.
- ↑ Blench, Roger. »Reconciling archaeological and linguistic evidence for Berber prehistory«. Academia.edu. Arhivirano iz spletišča dne 7. maja 2023.
- ↑ Gatto, M. C.; Mattingly, D. J.; Ray, N.; Sterry, M. (14. februar 2019). Burials, Migration and Identity in the Ancient Sahara and Beyond (v angleščini). Cambridge University Press. ISBN 978-1-108-47408-5.
- ↑ »Pliny the Elder, The Natural History, BOOK I.1, DEDICATION. 1 Lemaire informs us, in his title-page, that the two first books of the Natural History are edited by M. Alexandre, in his edition«. www.perseus.tufts.edu. Pridobljeno 2. maja 2022.
- ↑ »Hérodote: livre IV : Melpomène (bilingue)«. remacle.org. Pridobljeno 11. aprila 2022.