OTO-Melara Palmaria
| Palmaria | |
|---|---|
| Vrsta | samohybná húfnica[d] |
| Država izvora |  Italija
|
| Značilnosti | |
| Teža | 46.632kg |
| Dolžina | 11,474m |
| Širina | 2,35m |
| Višina | 2,874m |
| Posadka | 5 |
| Primarna oborožitev |
155mm havbica |
| Sekundarna oborožitev |
7,62mm mitraljez |
| Motor | osemvaljni dizelski motor 750 KM (559kW) |
| Moč/teža | 16,1 KM/tona |
| Operativni doseg |
400km |
| Hitrost | 60km/h |
Palmaria je italijanska samovozna havbica kalibra 155 mm, ki jo izdeluje italijansko podjetje OTO Melara[1].
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Havbico je leta 1977 razvilo podjetje OTO Melara, namenjena pa je bila izvozu[2]. Prvi prototip je prišel iz tovarne leta 1981.[1]
Opis
[uredi | uredi kodo]Palmaria je havbica, nameščena na podvozje tanka OT40.
Primarna oborožitev Palmarie je havbica kalibra 155 mm, kot pomožno orožje pa je na podvozje nameščen 7,62 mm mitraljez. V eni izmed različic so namesto tega mitraljeza na podvozje namestili dva protiletalska topa kalibra 25 mm. Havbica ima avtomatski polnilni sistem, ki zagotavlja kadenco 4 granate/min[1] ali zaporedni ogenj treh granat vsakih 25 sekund[2]. Polnilec vsebuje 23 granat, sedem dodatnih granat pa je shranjenih v skladišču v trupu. Poleg avtomatskega polnilca je mogoče Palmario polniti tudi ročno, običajna hitrost streljanja pa je ena granata na minuto v eni uri. Zgoščen zaporni ogenj običajno pomeni, da havbica izstreljuje štiri granate na minuto. V primeru podpornega ognja havbica izstreljuje po eno granato vsake tri minute v poljubnem trajanju[2].
Za havbico je na voljo paleta streliva, ki vsebuje tudi posebej razvito strelivo Simmel z dosegom 24,7 km ter raketne granate z dosegom 30 km.
Kupola je opremljena s hidravličnim pogonom, ter ima v okvari mogoč tudi preklop na ročni pogon. Rotacija kupole je 360°, elevacija cevi pa je v razponu od -4° do +170°[2]. Havbica ima vgrajen lastni pomožni električni agregat, ki je namenjen zmanjšani porabi goriva[1].
Uporaba
[uredi | uredi kodo]Prva država, ki je v uporabo sprejela Palmario je bila Libija, ki je 210 teh havbic naročila leta 1982[1][3]. V letu 2004 je libijska vojska uporabljala še 160 havbic tega tipa[4].
Med ostalimi uporabniki so še Nigerija, ki je leta 1982 prevzela 25 Palmarij ter Argentina, ki je zadnjih 25 havbic prevzela leta 1986[2]. Argentina je havbice namestila na podvozje tanka TAM, z novim orožjem pa je nameravala nadomestiti zastarele havbice AMX-13 Mk. F-3. Palmarie, nameščene na novo podvozje so poimenovali TAM VCA Palmaria[5].
Reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Trewhitt, Philip (1999). Armoured Fighting Vehicles. Dempsey-Parr. str. 119. ISBN 1-84084-328-4.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Gourley, Scott (april 1990). »Fire for effect: western developments in self-propelled artillery«. Armada International. Pridobljeno 18. decembra 2007.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ Margiotta, Franklin D., ur. (1996). Encyclopedia of Land Forces and Warfare. Potomac Books. str. 135. ISBN 978-1-57488-087-8.
- ↑ Cordesman, Anthony (2004). The Military Balance in the Middle East. Praeger/Greenwood. str. 100. ISBN 0275983994.
- ↑ »TAM Series of Medium Tracked Armoured Vehicles«. www.jedsite.info. Pridobljeno 18. decembra 2007.
