Octovec
| Octovec | ||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
_-_Rhus_typhina_-_Staghorn_sumac_-_%D0%92%D0%BB%D0%B0%D0%BA%D0%BD%D0%B5%D1%81%D1%82_%D1%88%D0%BC%D0%B0%D0%BA_-_Essigbaum_(23408707041).jpg) Octovec je moč najlažje prepoznati po betičastih skupkih dlakavih rdečkastih koščičastih plodov.
| ||||||||||||||||||
| Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||
| Rhus typhina L., 1756[2] | ||||||||||||||||||
 | ||||||||||||||||||
| Sinonimi | ||||||||||||||||||
|
Rhus hirta |
Navadni octovec[3], občasno samo octovec (znanstveno ime Rhus typhina)[4] je severnoameriška tujerodna (alohtona), potencialno invazivna drevesna vrsta.[5] Rastlino, ki se pojavlja tako v obliki grmovnice kot tudi drevesa[4], uvrščamo v družino rujevk, Anacardiaceae.[6] Gre za dobro prepoznavno okrasno in podivjano vrsto, ki jo je mogoče enostavno določiti s pomočjo opečnato do rjasto rdečih betičastih skupkov plodov.[4] Četudi octovec na evropskem področju velja za tujerodno in za domačo floro potencialno nevarno vrsto, ima rastlina na Rdečem seznamu IUCN status najmanj ogrožene vrste.[7]
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Izgled
[uredi | uredi kodo]Octovec je dvodomna[5] lesnata rastlina in listavec, ki se pojavlja tako v obliki grma kot tudi manjšega drevesa. Navadno doseže od 3 do 5 metrov višine, zanj pa je značilna tudi precej razrasla rastna oblika. Svojo prisotnost v nekem habitatu rastlina povečuje s pomočjo tvorbe pritlik, ki ji omogočajo razraščanje v širše in gostejše sestoje grmičevja.[4] Mladi poganjki so štrleče dlakavi.[5]
Listi
[uredi | uredi kodo]Do pol metra dolgi listi octovca so lihopernato sestavljeni.[4][5] Posamičen sestavljen list gradi večje število (navadno od 13 do 27[5]) priostrenih podolgastosuličastih in nazobčanih lističev,[4] ki presegajo 10 centimetrov dolžine.[8] Kot je značilno za listavce v jesenskem času, tudi listi octovca po preteku poletja dobijo živo oranžne in rdeče barve. Octovčevi listi so strupeni.[4]
Cvetovi in plodovi
[uredi | uredi kodo]Octovec ima majhne in neopazne cvetove rumene do zelene barve, ki se v velikem številu združujejo v gosta in pokončna socvetja. Ta vrsta rujevk je še posebej značilna zaradi svojih rjavo rdečih skupkov plodov. Jeseni oplojeni cvetovi rumenkasto zelenega socvetja dozorijo v drobcene rdečkaste in dlakave koščičaste plodove. Množica tovrstnih dlakastih rdečih plodov skupaj tvori dobro prepoznavne betičaste skupke.[4] Soplodja ostanejo na drevesu do pomladi.[5] Vrsta cveti v obdobju junija in julija[3][4][5] ter plodi avgusta in septembra.[3][4]
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Znano je, da so severnoameriška indijanska plemena žametno obarvana octovčeva soplodja uporabljala za proizvodnjo osvežilnih pijač, ki so bile nekoliko kisle, a bogate z vitaminom C. Ime octovec je vrsta dobila po svoji uporabnosti, kajti nekateri Evropejci so s pomočjo koščičastih plodov aromatizirali kis. Poleg prehrane je bila rastlina ponekod pogosta tekstilna vrsta, s pomočjo katere so pridobivali barvo (iz lubja rumeno, iz korenin rjavo in iz plodov rdečo). Američani so octovčevo listje uporabljali za pridobivanje čreslovin (taninov), ki so omogočale strojenje finega usnja.[3]
Pojavljanje
[uredi | uredi kodo]Octovec je severnoameriška vrsta[5], ki ima na Rdečem seznamu IUCN status najmanj ogrožene.[7] Poreklo te drevesne in grmovne vrste so vzhodni predeli Severne Amerike, pogosto se pojavlja tudi v srednjeevropskem prostoru, kjer jo mnogokrat gojijo kot okrasno parkovno in vrtno grmičevje/drevje, občasno pa octovec podivja in tvori divje sestoje zunaj obdelanih površin.[4] V Evropo so popotniki vrsto zanesli že leta 1620.[3] Največkrat porašča ruderalna rastišča, gozdne robove in jase. V Sloveniji octovec uvrščamo med dobro poznane tujerodne (alohtone) rastline, vrsta pa je navedena tudi na opozorilnem seznamu, ki opozarja na potencialno invazivnost (vrsta se razširja v glavnem vegetativno). Prvi podatek o pojavljanju octovca v slovenskih deželah sega v leto 1980.[5]
Galerija
[uredi | uredi kodo]-
Octovec je tako drevesna kot grmovna vrsta. -
Mladi poganjki so štrleče dlakavi. -
Octovčevi listi so lihopernati in jih sestavlja večje število lističev. -
Jeseni listi pridobijo rdečkaste in oranžne odtenke. -
Zeleno rumeni cvetovi so drobni in se združujejo v pokončna socvetja. -
Zaradi žametnih betičastih soplodij je octovec lahko prepoznavna vrsta.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Stritch, L. (2018). »Rhus typhina«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2018: e.T61984086A61984088. doi:10.2305/IUCN.UK.2018-1.RLTS.T61984086A61984088.en. Pridobljeno 3. maja 2020.
- ↑ taxonomy. »Taxonomy browser (Rhus typhina)«. www.ncbi.nlm.nih.gov. Pridobljeno 19. avgusta 2021.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Hofmann, Helga (2013). Drevesa in grmi odkrivamo in določamo najpomembnejše vrste. ISBN 978-961-01-2667-6. OCLC 859018554.
- ↑ 4,00 4,01 4,02 4,03 4,04 4,05 4,06 4,07 4,08 4,09 4,10 Eppinger, Michael; Hofmann, Helga; Frajman, Božo (2006). Drevesa in grmi: enostavno in zanesljivo določanje. Kranj: Narava. ISBN 978-961-91407-9-6. OCLC 448381606.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 5,6 5,7 5,8 »Octovec – Tujerodne vrste«. Pridobljeno 11. avgusta 2021.
- ↑ »ITIS Standard Report Page: Rhus typhina«. www.itis.gov. Pridobljeno 11. avgusta 2021.
- ↑ 7,0 7,1 Botanist, Larry Stritch (National; Wo, USDA Forest Service-; Staff, Range; 3S; Street, 201 14th; Assessments), SW Washington DC 20250/ Conifer (23. februar 2018). »IUCN Red List of Threatened Species: Rhus typhina«. IUCN Red List of Threatened Species. Pridobljeno 11. avgusta 2021.
- ↑ »Octovec - Urbanatura«. www.urbanatura.si. Pridobljeno 11. avgusta 2021.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Rhus typhina v Wikimedijini zbirki
