Ognjeni vrtinec

Ognjeni vrtinec (tudi ognjeni hudič ali ognjeni tornado) je redek fenomen, pri katerem ogenj pod ustreznimi pogoji (predvsem temperatura zraka in zračni tokovi) pridobi zmožnost navpičnega vrtinčenja in oblikuje tornadu podoben vrtinec. Ognjeni vrtinci lahko izhajajo iz samega ognja, lahko pa so ločeni od njega tako na območju požara kot tudi izven njega.

Večina največjih ognjenih vrtincev vznikne iz gozdnih požarov kot posledica dviganja toplega zraka in konvergence, tj. kroženja zračnih tokov v smeri navzgor.^[1] Običajno so visoki od 10-50 m in nekaj metrov široki in so obstojni le nekaj minut. Nekateri so lahko visoki več kot kilometer, imajo hitrost vetrov v notranjosti preko 160 km/h in so obstojni več kot 20 minut.^[2] Imajo tudi sposobnost izruvanja dreves, visokih do 15 m.^[3]

Največji ognjeni vrtinec je nastal kot posledica Velikega potresa v Kantoju leta 1923 na Japonskem. Potres je med drugim povzročil ognjeni vihar velikosti mesta, iz katerega je vzniknil gigantski ognjeni vrtinec, ki je v 15 minutah pobil okoli 38.000 ljudi v regiji Hifukusho-Ato blizu Tokia.^[4] Naslednji znani primer ognjeni vrtinci, ki so nastali zaradi udara strele v skladišče olja in posledičnega razvitja ognjenega viharja v mestu San Luis Obispo (Kalifornija), ki je trajal 4 dni; večji ognjeni vrtinci so nosili razbitine več kot 5 km daleč. Iz omenjenih primerov je razvidno, da je ena izmed največjih nevarnosti teh vrtincev njihova sposobnost sproženja požarov daleč od mesta izvornega požara, kar lahko zelo poveča obseg naravne katastrofe.^[5]

Sklici

↑ Umscheid, Michael E.; Monteverdi, J.P.; Davies, Jon M. (2006). »Photographs and Analysis of an Unusually Large and Long-lived Firewhirl«. Electronic Journal of Severe Storms Meteorology. 1 (2). doi:10.55599/ejssm.v1i2.3.
↑ Grazulis, T.P. (1993). Significant Tornadoes 1680–1991: A Chronology and Analysis of Events. St. Johnsbury, VT: The Tornado Project of Environmental Films. ISBN 1879362031.
↑ Billing, P. (1983). Otways Fire No. 22 - 1982/83 Aspects of fire behaviour. Research Report No.20 (PDF). Victoria Department of Sustainability and Environment. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 21. septembra 2007. Pridobljeno 26. junija 2009.
↑ Quintiere, J.G. (1998). Principles of Fire Behavior. Thomson Delmar Learning. ISBN 0827377320.
↑ Hissong, J.E. (1926). »Whirlwinds At Oil-Tank Fire, San Luis Obispo, Calif«. Monthly Weather Review. 54 (4): 161–163. doi:10.1175/1520-0493(1926)54<161:WAOFSL>2.0.CO;2.

Viri

Church, C.R.; Snow, J.T.; Dessens, J. (1980). »Intense Atmospheric Vortices Associated with a 1000 MW Fire«. Bulletin of the American Meteorological Society. 61 (7): 682–694. doi:10.1175/1520-0477(1980)061<0682:IAVAWA>2.0.CO;2.
Battaglia F., McGrattan K.B., Rehm R.G. in Baum, H.R. (1998). "Fire Whirl Simulations". V: Annual conference on fire research: Book of Abstracts. November 2-5; urednica Beall, K.A. National Institute of Standards and Technology (NIST).

Zunanje povezave

Fotografije ognjenih vrtincev: [1], [2] Arhivirano 2011-08-13 na Wayback Machine., [3], [4] (angleško)

[1] Umscheid, Michael E.; Monteverdi, J.P.; Davies, Jon M. (2006). »Photographs and Analysis of an Unusually Large and Long-lived Firewhirl«. Electronic Journal of Severe Storms Meteorology. 1 (2). doi:10.55599/ejssm.v1i2.3.

[2] Grazulis, T.P. (1993). Significant Tornadoes 1680–1991: A Chronology and Analysis of Events. St. Johnsbury, VT: The Tornado Project of Environmental Films. ISBN 1879362031.

[3] Billing, P. (1983). Otways Fire No. 22 - 1982/83 Aspects of fire behaviour. Research Report No.20 (PDF). Victoria Department of Sustainability and Environment. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 21. septembra 2007. Pridobljeno 26. junija 2009.

[4] Quintiere, J.G. (1998). Principles of Fire Behavior. Thomson Delmar Learning. ISBN 0827377320.

[5] Hissong, J.E. (1926). »Whirlwinds At Oil-Tank Fire, San Luis Obispo, Calif«. Monthly Weather Review. 54 (4): 161–163. doi:10.1175/1520-0493(1926)54<161:WAOFSL>2.0.CO;2.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]