Pojdi na vsebino

Opičje koze

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Opičje koze
Izpuščaj pri štiriletni bolnici z opičjimi kozami
Specialnostinfektologija
Simptomivročina, glavobol, bolečine v mišicah, mehurjast izpuščaj, otečene bezgavke[1]
Običajni začetek5–21 dni po izpostavitvi[1]
Trajanje2 do 4 tedne[1]
Vzrokivirus opičjih koz[2]
Diagnostični postopkitestiranje virusne DNK[3]
Diferencialne diagnozevodene koze, črne koze[4]
Preventivacepivo proti črnim kozam[3]
Zdravilatekovirimat
Pogostostredka okužba[2]
Smrtimanj kot 1 % (virusna gruča I)[5] do 10 %[1] (virusna gruča II, brez zdravljenja)[6]

Opičje koze ali mpox[7][8] so nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus opičjih koz. Pojavlja se pri določenih živalih, tudi pri človeku.[2] Bolezen se začne kazati z vročino, glavobolom, bolečinami v mišicah, oteklimi bezgavkami in utrujenostjo.[1] Sledi pojav izpuščaja; tvorijo se mehurji ter nato kraste.[1] Čas od izpostavitve virusu do pojava simptomov je od 5 do 21 dni.[1][9] Simptomi vztrajajo običajno dva do štiri tedne.[1] Lahko so blagi ali pa popolnoma odsotni.[9][10] Klasična klinična slika z vročino in mišično bolečino, čemur sledita otekanje bezgavk in pojav vseh lezij v isti fazi, ni značilna za vse izbruhe.[11][12] Primeri so lahko hudi, še zlasti pri otrocih, nosečnicah in imunsko oslabelih ljudeh.[13]

Človek se lahko okuži pri stiku z okuženim mesom divjih živali, ob ugrizu ali opraskanju okužene živali, stiku s telesnimi izločki ali okuženimi predmeti ter ob tesnem stiku z bolnikom.[14] Virus v naravi kroži med določenimi glodavci v Afriki.[14] Okužba se potrdi z dokazom virusne DNK iz bolnikove kožne lezije.[3] Bolezen se kaže s podobnimi znaki kot vodene koze.[4]

Cepivo proti črnim kozam je 85-odstotno učinkovito pri preprečevanju okužbe z opičjimi kozami.[3][15] Leta 2019 so v ZDA odobrili cepivo proti opičjim kozam (Jynneos).[16] Standardno zdravilo za zdravljenje opičjih koz je trenutno tekovirimat; gre za specifično protivirusno zdravilo za zdravljenje ortopoksivirusnih okužb, kamor spadajo tudi črne koze. Zdravilo je odobreno za zdravljenje opičjih koz tako v ZDA kot v EU. Učinkovita sta lahko tudi cidofovir in brincidofovir [4][17] Po podatkih iz Afrike lahko nezdravljena okužba, ki jo povzroča virus iz virusne gruče kongovskega bazena, povzroči smrt pri do 10 oziroma 11 % bolnikov.[1][18]

Bolezen so prvič zaznali leta 1958, in sicer med opicami v enem od laboratoriju v Kopenhagnu na Danskem.[19] Bolezen pri človeku so prvič opisali leta 1970 v Demokratični republiki Kongo.[19][20] Bolezen je endemična v osrednji in zahodni Afriki in predvidevajo, da tam več različnih sesalčjih vrst predstavlja naravni rezervoar virusa.[21] Od prvega opisa okužbe pri človeku se je pogostnost in resnost izbruhov povečevala, verjetno tudi zaradi zmanjšane čredne imunosti zaradi opustitve cepljenja proti črnim kozam, ki predstavlja zaščito tudi proti opičjim kozam.[20] Leta 2003 je prišlo do izbruha okužbe v ZDA, bil pa je povezan z eno od trgovin z domačimi živalmi, kjer so prodajali tudi glodavce, uvožene iz Gane.[3] Prvi večji prenos bolezni v skupnosti zunaj Afrike so zabeležili maja 2022 v Združenem kraljestvu, o primerih lokalne okužbe pa so v tem času poročali tudi v drugih državah Evrope, v Severni Ameriki in Avstraliji.[22] 24. 5. 2022 so tudi v Sloveniji poročali o prvem primeru okužbe, in sicer pri moškem, ki je pripotoval s Kanarskih otokov.[23] Primeri so se večinoma, toda ne izključno, pojavili med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM), vendar so zdravstveni organi poudarili, da se lahko bolezni naleze vsakdo, še zlasti v primeru tesnega stika s simptomatsko osebo.[13][24] Svetovna zdravstvena organizacija je julija 2022 razglasila, da gre za izbruh, ki predstavlja javnozdravstveno krizo svetovnih razsežnosti, maja 2023 pa je ta status preklicala zaradi nadzora nad izbruhom s pomočjo cepljenja in ustreznega osveščanja javnosti.[25] Leta 2023 je prišlo do izbruha opičjih koz v Demokratični republiki Kongo. Do avgusta 2024 se je bolezen razširila v več afriških držav, kar je porodilo zaskrbljenost, da se je virus prilagodil in se lažje prenaša med ljudmi.[26][18] 14. avgusta 2024 je Svetovna zdravstvena organizacija ponovno razglasila izbruh, ki predstavlja javnozdravstveno krizo svetovnih razsežnosti.[27] Naslednji dan so poročali o prvem primeru bolnika zunaj Afrike, in sicer na Švedskem.[28]

Poimenovanje

[uredi | uredi kodo]

Bolezen se imenuje opičje koze (angl. monkeypox), ker so jo prvič opisali pri laboratorijskih opicah.[29] Poimenovanje je bilo kasneje predmet kritik, saj predstavlja po eni strani neustrezno navezavo na opice, ki niso glavni gostitelj ali rezervoar virusa, po drugi strani pa je lahko rasistično in stigmatizirajoče, saj kaže na to, da so afriške dežele vir okužb.[30]

Novembra 2022 je Svetovna zdravstvena organizacija objavila, da sprejema v angleščini novo poimenovanje mpox ter druge spodbudila, da ga sprejmejo.[31] V slovenščini se v splošni uporabi še vedno široko uporablja poimenovanje opičje koze,[32][33][34] medtem ko se v medicinskih besedilih pojavlja tudi kar angleško poimenovanje mpox.[35]

Simptomi in klinični znaki

[uredi | uredi kodo]

Klinični potek opičjih koz je običajno blag.[36] Inkubacijska doba oziroma čas od izpostavitve virusu do pojava simptomov je okoli 10 dni,[1] lahko tudi do 21 dni.[36] Bolezen se začne kazati z vročino, glavobolom, bolečinami v mišicah, oteklimi bezgavkami in utrujenostjo.[1] Sledi pojav izpuščaja, ki je podoben kot pri črnih kozah;[37] tvorijo se mehurji ter nato kraste.[1] Izpuščaj se najprej pojavi ponavadi na obrazu in se nato razširi na druge dele telesa, vključno s spolovili.[36] Ko kraste odpadejo, oseba ni več kužna.[36]

Izpuščaj se v poteku bolezni spreminja; začne se kot manjša rdeča kožna sprememba (makula) premera od dva do deset milimetrov, ki preide v bunčico (papulo), nato nastane mehurček (vezikula), ki se spremeni v gnojni mešiček (pustula) in naposled v krasto. Izpuščaj je pogosto umbiliciran, kar pomeni, da ima vboklinico na sredini, in je srbeč in boleč. Ne pojavlja se v več zagonih, kot je to primer pri noricah. Vsi izpuščaji so v isti fazi preobrazbe. Če je izpuščaj zelo intenziven, lahko ostanejo znatne brazgotine.[38]

Do hujšega poteka bolezni lahko pride zlasti pri otrocih in osebah z imunsko oslabelostjo. Možni zapleti so sekundarne okužbe, bronhopnevmonija, sepsa, encefalitis in okužba roženice, ki lahko povzroči izgubo vida.[39]

Preprečevanje

[uredi | uredi kodo]

Ker sta virus opičjih koz in virus črnih koz sorodna, nudi cepivo proti črnim kozam tudi (delno) zaščito pred opičjimi kozami. Ocena učinkovitosti temelji na živalskih modelih,[18] zanesljivih podatkov za ljudi pa ni, zlasti ker so rutinsko cepljenje ljudi proti črnim kozam opustili po uspešnem izkoreninjenju te bolezni.[39] Podatki iz Afrike kažejo, da imajo osebe, ki so bile v preteklosti cepljene proti črnim kozam, zmanjšano tveganje za okužbo z opičjimi kozami. Manjša imunost proti poksvirusom zaradi necepljenosti mlajšega prebivalstva proti črnim kozam ter upadajoče učinkovitosti cepiv pri tistih, ki so bili cepljeni še pred letom 1980 (pred opustitvijo rutinskega cepljenja), je eden od dejavnikov za povečanje števila okužb z opičjimi kozami med izpostavljenimi posamezniki.[40] Ameriški Centri za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) za preprečitev okužbe z opičjimi kozami priporočajo cepljenje s cepivom proti črnih kozah pri osebah, ki na terenu preučujejo izbruhe opičjih koz, in pri osebah, ki skrbijo za okužene posameznike ali živali.[41]

Povzročitelj in prenos okužbe

[uredi | uredi kodo]

Prenos okužbe

[uredi | uredi kodo]

Virus vstopi v telo skozi poškodovano kožo (poškodba ni nujno, da je vidna očem), dihala ali sluznice (oči, nos ali usta). Med ljudmi naj bi se virus prenašal zlasti kapljično; z večjimi kapljicami iz dihal. Te kapljice, v katerih se nahaja virus, se po zraku ne prenašajo na daljše razdalje. Iz živali na človeka se lahko bolezen prenese pri ugrizu ali opraskanju, stiku s surovim mesom okuženih divjih živali ali ob neposrednem stiku s telesnimi tekočinami ali bolezenskimi lezijami na koži obolele živali. Okužba se lahko prenese tudi preko kontaminiranih predmetov, na primer posteljnine.[42]

Virus opičjih koz

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: virus opičjih koz.
Javanski makak

Bolezen pri živalih in ljudeh povzroča virus opičjih koz. Prvi ga je identificiral Preben von Magnus leta 1958 kot povzročitelja bolezni pri javanskih makakih (Macaca fascicularis), ki so jih imeli v laboratorijih kot poskusne živali; med njimi je prišlo do dveh izbruhov bolezni, podobne črnim kozam.[2] Javanske makake pogosto uporabljajo za poskuse na področju nevrologije. Virus opičjih koz spada med ortopoksviruse; gre za rod iz družine poksvirusov, kamor spadajo še nekateri drugi virusi, ki lahko okužijo sesalce. Naravno se virus nahaja zlasti v tropskih deževnih gozdovih osrednje in zahodne Afrike.[2] Poznani sta dve virusni gruči: gruča I in gruča II (prej zahodnoafriška gruča in gruča kongovskega bazena, ki se imensko ujemata z izvornim zemljepisnim nahajanjem).[6]

Virus so prvič odkrili pri opicah (od tod tudi ime) leta 1958, pri človeku pa leta 1970. Med letoma 1970 in 1979 so opisali skoraj 50 primerov okužbe pri človeku, več kot dve tretjimi sta bili v tedanjem Zairu. Ostali primeri so izvirali iz Liberije, Nigerije, Slonokoščene obale in Sierre Leone.[43] Do leta 1986 so poročali o že več kot 400 primerih okižbe pri človeku. V osrednji in zahodni Afriki neredko poročajo o manjših izbruhih bolezni, pri kateri opažajo do okoli 10-odstotno smrtnost.[44] Primarni vir okužbe naj bi bil pri teh izbruhih stik z okuženo živaljo oziroma njenimi telesnimi tekočinami.[44] O prvem izbruhu bolezni zunaj Afrike so poročali leta 2003 v Združenih državah Amerike, v zveznih državah Illinois, Indiana in Wisconsin ter tudi New Jersey. Izvor izbruha je bil okužen prerijski pes, ki se je okužil od uvožene orjaške podgane mošnjičarke.[3] Skupno so zaznali 71 primerov okužbe pri ljudeh, izbruh pa ni terjal nobenega človeškega življenja.[45]

Naravni rezervoar

[uredi | uredi kodo]

Virus so poleg opic odkrili tudi pri orjaških podganah mošnjičarkah (Cricetomys gambianus), polhih (Graphiurus spp.) in afriških vevericah (Heliosciurus in Funisciurus). Uporaba teh živali v prehrani naj bi bila pomemben vir prenosa okužbe na človeka.[46]

Doslej niso odkrili specifičnega naravnega rezervoarja virusa, vendar opice niso ključni rezervoar. Verjetno so dejanski naravni rezervoar virusa opičjih koz določeni afriški glodavci, med njimi tudi zgoraj našteti.[47]

Diagnoza

[uredi | uredi kodo]
Klinična prezentacija opičjih koz

V diferencialni diagnostiki pridejo v poštev druge izpuščajne bolezni, kot so vodene koze, ošpice, bakterijske okužbe kože, garje, sifilis in kožna reakcija, povezana preobčutljivost za določena zdravila. Limfadenopatija v prodromski fazi je v pomoč pri razlikovanju opičjih koz od vodenih ali črnih koz. Diagnoza se lahko potrdi z dokazom virusne DNK. Priporoča se verižna reakcija s polimerazo (PCR) vzorca, pridobljenega iz kožne lezije; PCR vzorca krvi ponavadi ni zanesljiv, saj virus ne ostane dolgo časa v krvi. Za interpretacijo rezultata so pomembni podatki o dnevu nastopa vročine, dnevu pojava izpuščaja, datumu odvzetja vzorca, o trenutnem stanju izpuščaja in bolnikovi starosti.[48]

Zdravljenje

[uredi | uredi kodo]

V ZDA in Evropski uniji je registrirano protivirusno zdravilo tekovirimat, ki se uporablja za zdravljenje poksvirusnih okužb, vključno z opičjimi kozami.[49] Poleg tekovirimata se uporablja kot zdravilo izbora tudi brincidofovir. Uporablja se tudi podporno zdravljenje spremljajočih simptomov (vključno z uporabo protivročinskih zdravil) in zagotavljanje ustrezne hidratacije. Lahko je potrebno tudi nadomeščanje kisika. Izkustveno antibiotično ali protivirusno zdravljenje z aciklovirjem je lahko potrebno, če obstaja sum na prisotnost sekundarne bakterijske ali virusne okužbe (na primer sočasna okužba z virusom noric).[50]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 »Signs and Symptoms Monkeypox«. CDC (v ameriški angleščini). 11. maj 2015. Arhivirano iz spletišča dne 15. oktobra 2017. Pridobljeno 15. oktobra 2017.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 »About Monkeypox«. CDC (v ameriški angleščini). 11. maj 2015. Arhivirano iz spletišča dne 15. oktobra 2017. Pridobljeno 15. oktobra 2017.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 »2003 U.S. Outbreak Monkeypox«. CDC (v ameriški angleščini). 11. maj 2015. Arhivirano iz spletišča dne 15. oktobra 2017. Pridobljeno 15. oktobra 2017.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 McCollum AM, Damon IK (Januar 2014). »Human monkeypox«. Clinical Infectious Diseases. 58 (2): 260–267. doi:10.1093/cid/cit703. PMID 24158414.
  5. ↑ Sklenovská N, Van Ranst M (september 2018). »Emergence of Monkeypox as the Most Important Orthopoxvirus Infection in Humans«. Frontiers in Public Health. 6: 241. doi:10.3389/fpubh.2018.00241. PMC 6131633. PMID 30234087.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  6. ↑ 6,0 6,1 Osorio, J.E.; Yuill, T.M. (2008). »Zoonoses«. Encyclopedia of Virology. str. 485–495. doi:10.1016/B978-012374410-4.00536-7. ISBN 9780123744104. S2CID 214756407.
  7. ↑ »Mpox (opičje koze) – za strokovno javnost«. Nacionalni inštitut za javno zdravje.[mrtva povezava]
  8. ↑ »Okužbe z virusom mpox (opičje koze) v Sloveniji«. Nacionalni inštitut za javno zdravje.
  9. ↑ 9,0 9,1 »WHO Factsheet - Monkeypox«. World Health Organization. 19. maj 2022. Pridobljeno 28. maja 2022.
  10. ↑ Sutcliffe, Catherine G.; Rimone, Anne W.; Moss, William J. (2020). »32.2. Poxviruses«. V Ryan, Edward T.; Hill, David R.; Solomon, Tom; Aronson, Naomi; Endy, Timothy P. (ur.). Hunter's Tropical Medicine and Emerging Infectious Diseases E-Book (Tenth izd.). Edinburgh: Elsevier. str. 272–277. ISBN 978-0-323-55512-8.
  11. ↑ »Multi-country monkeypox outbreak: situation update«. www.who.int. World Health Organization. 4. junij 2022. Arhivirano iz spletišča dne 6. junija 2022. Pridobljeno 7. junija 2022.
  12. ↑ Harris, Emily (27. maj 2022). »What to Know About Monkeypox«. JAMA. doi:10.1001/jama.2022.9499. PMID 35622356. S2CID 249096570.
  13. ↑ 13,0 13,1 »Multi-country monkeypox outbreak in non-endemic countries«. World Health Organization. 21. maj 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  14. ↑ 14,0 14,1 »Transmission Monkeypox«. CDC (v ameriški angleščini). 11. maj 2015. Arhivirano iz spletišča dne 15. oktobra 2017. Pridobljeno 15. oktobra 2017.
  15. ↑ »Treatment | Monkeypox | Poxvirus | CDC«. www.cdc.gov (v ameriški angleščini). 18. julij 2021. Arhivirano iz spletišča dne 15. junija 2019. Pridobljeno 18. maja 2022.
  16. ↑ »FDA approves first live, non-replicating vaccine to prevent smallpox and monkeypox«. FDA (v angleščini). 24. september 2019. Arhivirano iz spletišča dne 17. oktobra 2019. Pridobljeno 27. septembra 2019.
  17. ↑ »Treatment | Monkeypox | Poxvirus | CDC«. www.cdc.gov (v ameriški angleščini). 28. december 2018. Arhivirano iz spletišča dne 15. junija 2019. Pridobljeno 11. oktobra 2019.
  18. ↑ 18,0 18,1 18,2 Marriott KA, Parkinson CV, Morefield SI, Davenport R, Nichols R, Monath TP (Januar 2008). »Clonal vaccinia virus grown in cell culture fully protects monkeys from lethal monkeypox challenge«. Vaccine. 26 (4): 581–588. doi:10.1016/j.vaccine.2007.10.063. PMID 18077063.
  19. ↑ 19,0 19,1 »Monkeypox«. CDC (v ameriški angleščini). 11. maj 2015. Arhivirano iz spletišča dne 15. oktobra 2017. Pridobljeno 15. oktobra 2017.
  20. ↑ 20,0 20,1 Bunge EM, Hoet B, Chen L, Lienert F, Weidenthaler H, Baer LR, Steffen R (Februar 2022). »The changing epidemiology of human monkeypox-A potential threat? A systematic review«. PLOS Neglected Tropical Diseases. 16 (2): e0010141. doi:10.1371/journal.pntd.0010141. PMC 8870502. PMID 35148313.
  21. ↑ »WHO Factsheet – Mpox (Monkeypox)«. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). 18. april 2023. Arhivirano iz spletišča dne 21. aprila 2022. Pridobljeno 21. maja 2023.
  22. ↑ »Monkeypox cases investigated in Europe, US, Canada and Australia«. BBC News. Pridobljeno 20. maja 2022.
  23. ↑ https://www.rtvslo.si/zdravje/neuradno-v-sloveniji-potrjen-prvi-primer-opicjih-koz/628413, vpogled: 24. 5. 2022.
  24. ↑ Constantino, Annika Kim (26. maj 2022). »Monkeypox has spread to more than 20 countries, but the outbreaks are containable, WHO says«. CNBC (v angleščini). Pridobljeno 3. junija 2022.
  25. ↑ »Mpox (monkeypox) Outbreak«. www.who.int (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 31. julija 2022. Pridobljeno 13. maja 2023.
  26. ↑ »How scientists are racing to understand the new Mpox strain in the Democratic Republic of the Congo«. VaccinesWork | Gavi, the Vaccine Alliance (v angleščini). 30. julij 2024. Pridobljeno 6. avgusta 2024.
  27. ↑ »WHO declares mpox a public health emergency as newer strain spreads in Africa«. www.msn.com. 14. avgust 2024. Pridobljeno 14. avgusta 2024.
  28. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani :5, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  29. ↑ »About Mpox«. U.S. Centers for Disease Control and Prevention (CDC). Arhivirano iz spletišča dne 11. marca 2023. Pridobljeno 13. marca 2023.
  30. ↑ Taylor L (Junij 2022). »Monkeypox: WHO to rename disease to prevent stigma«. BMJ. 377: o1489. doi:10.1136/bmj.o1489. PMID 35710105.
  31. ↑ »WHO recommends new name for monkeypox disease« (tiskovna objava). Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). 28. november 2022. Arhivirano iz spletišča dne 1. decembra 2022. Pridobljeno 29. novembra 2022.
  32. ↑ »WHO zaradi opičjih koz razglasila javnozdravstveno krizo globalnih razsežnosti«. Delo.si. 14. avgust 2024. Pridobljeno 20. avgusta 2024.
  33. ↑ »Izbruh nove različice opičjih koz, WHO razglasila javnozdravstveno krizo«. 24ur.com. 14. avgust 2024. Pridobljeno 20. avgusta 2024.
  34. ↑ »WHO zaradi izbruha opičjih koz v Afriki razglasil javnozdravstveno krizo svetovnih razsežnosti«. Rtvslo.si. 14. avgust 2024. Pridobljeno 20. avgusta 2024.
  35. ↑ »Mpox (opičje koze)«. Nijz.si. zadnja posodobitev: 19. 8. 2024. Pridobljeno 20. 8. 2024. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč)
  36. ↑ 36,0 36,1 36,2 36,3 »Pojav okužb z virusom opičjih koz v evropskih državah«. Nijz.si. 19. maj 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2022. Pridobljeno 20. maja 2022.
  37. ↑ Barlow, Gavin; Irving, William L.; Moss, Peter J. (2020). »20. Infectious disease«. V Feather, Adam; Randall, David; Waterhouse, Mona (ur.). Kumar and Clark's Clinical Medicine (v angleščini) (10th izd.). Elsevier. str. 517. ISBN 978-0-7020-7870-5. Arhivirano iz spletišča dne 5. maja 2022. Pridobljeno 9. maja 2022.
  38. ↑ Tomažič, Janez (28. maj 2022). »Virus, ki v telo vstopi skozi kožo, največkrat izzveni sam«. Delo.si. Pridobljeno 28. maja 2022.
  39. ↑ 39,0 39,1 »Monkeypox«. www.who.int (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 21. aprila 2022. Pridobljeno 27. aprila 2022.
  40. ↑ Kantele A, Chickering K, Vapalahti O, Rimoin AW (Avgust 2016). »Emerging diseases-the monkeypox epidemic in the Democratic Republic of the Congo«. Clinical Microbiology and Infection. 22 (8): 658–659. doi:10.1016/j.cmi.2016.07.004. PMID 27404372.
  41. ↑ »About Monkeypox | Monkeypox | Poxvirus | CDC«. www.cdc.gov (v ameriški angleščini). 22. november 2021. Arhivirano iz spletišča dne 10. maja 2022. Pridobljeno 27. aprila 2022.
  42. ↑ »Transmission«. CDC (v ameriški angleščini). 11. maj 2015. Pridobljeno 20. maja 2022.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  43. ↑ Breman JG, Steniowski MV, Zanotto E, Gromyko AI, Arita I (1980). »Human monkeypox, 1970–79«. Bulletin of the World Health Organization. 58 (2): 165–182. PMC 2395797. PMID 6249508.
  44. ↑ 44,0 44,1 Meyer H, Perrichot M, Stemmler M, Emmerich P, Schmitz H, Varaine F, in sod. (Avgust 2002). »Outbreaks of disease suspected of being due to human monkeypox virus infection in the Democratic Republic of Congo in 2001«. Journal of Clinical Microbiology. 40 (8): 2919–2921. doi:10.1128/JCM.40.8.2919-2921.2002. PMC 120683. PMID 12149352.
  45. ↑ »2003 United States Outbreak of Monkeypox | Monkeypox | Poxvirus | CDC«. www.cdc.gov (v ameriški angleščini). 19. december 2018. Arhivirano iz spletišča dne 15. oktobra 2017. Pridobljeno 22. januarja 2020.
  46. ↑ Falendysz EA, Lopera JG, Lorenzsonn F, Salzer JS, Hutson CL, Doty J, in sod. (30. oktober 2015). »Further Assessment of Monkeypox Virus Infection in Gambian Pouched Rats (Cricetomys gambianus) Using In Vivo Bioluminescent Imaging«. PLOS Neglected Tropical Diseases. 9 (10): e0004130. doi:10.1371/journal.pntd.0004130. PMC 4627722. PMID 26517839.
  47. ↑ https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/monkeypox
  48. ↑ »Monkeypox«. World Health Organization. 9. december 2019. Arhivirano iz spletišča dne 18. oktobra 2020. Pridobljeno 5. oktobra 2020.
  49. ↑ »Tecovirimat SIGA«. European Medicines Agency. 28. januar 2022. Arhivirano iz spletišča dne 16. maja 2022. Pridobljeno 19. maja 2022.
  50. ↑ »Poxvirus infection (monkeypox and smallpox) - Treatment algorithm | BMJ Best Practice«. bestpractice.bmj.com. Pridobljeno 20. maja 2022.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Opičje_koze&oldid=6322796«