Pojdi na vsebino

Opice Novega sveta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Opice Novega sveta
Fosilni razpon: Zgodnji Oligocen-Holocen, 31–0 Ma

Rjava pajkasta opica (Ateles hybridus)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Primates (prvaki)
É. Geoffroy, 1812[1][2]
Podred: Haplorhini
Nižji red: Simiiformes
Tipska vrsta
Cebus capucinus
Linnaeus, 1758
Families

Incertae sedis

Opice novega sveta so pet družin prvakov, ki živijo v tropskih regijah Mehike, Srednje in Južne Amerike: Callitrichidae, Cebidae, Aotidae, Pitheciidae in Atelidae. Pet družin je razvrščenih skupaj kot Ceboidea, edina obstoječa naddružina v parvorderju Platyrrhini.[3]

Platyrrhini izhaja iz grščine za 'širok nos', njihovi nosovi pa so bolj ploščati kot pri drugih opicah, z nosnicama, obrnjenimi vstran. Opice iz družine Atelidae, kot je pajčarka (brachyteles arachnoides), so edini primati, ki imajo prijemalne repe. Najbližji sorodniki opic iz novega sveta so druge opice, Catarrhini ('spuščeni nos'), ki jih sestavljajo opice Starega sveta. Opice Novega sveta izvirajo iz afriških opic, ki so kolonizirale Južno Ameriko, linije, ki se je odcepila pred približno 40 milijoni let.[4]

Evolucijska zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Pred približno 40 milijoni let se je infrarod Simiiformes razdelil na parvorder Platyrrhini (opice Novega sveta) in Catarrhini (človečnjaki in opice Starega sveta) nekje na afriški celini.[5] Trenutno domnevajo, da so se Platyrrhini v eocenski dobi razpršili v Južno Ameriko na splavu vegetacije čez Atlantski ocean, verjetno prek več vmesnih zdaj potopljenih otokov. Več drugih skupin živali je opravilo isto potovanje čez Atlantik, zlasti glodavci (caviomorpha).[6][7] V času, ko so se opice Novega sveta razpršile v Južno Ameriko, se Panamska ožina še ni oblikovala, zato so oceanski tokovi, za razliko od danes, spodbujali širjenje proti zahodu, podnebje je bilo precej drugačno in širina Atlantskega oceana je bila manjša od sedanje 2800 km širine za približno tretjino (morda 1000 km manj, na podlagi trenutne ocene hitrosti širjenja procesov nastajanja atlantskega srednjeoceanskega hrbta 25 milimetrov na leto.

Ne-platyrrhini Ucayalipithecus iz amazonskega Peruja, ki so morda raftali čez Atlantik pred približno 35–32 milijoni let, gnezdijo znotraj izumrle Parapithecoidea iz eocena Afro-Arabije, kar nakazuje, da sta bila vsaj dva ločena dogodka razpršitve primatov v Južno Ameriko[8] se zdi, da sta Parvimico in Perupithecus iz Peruja na dnu Platyrrhinija,[9] prav tako Szalatavus, Lagonimico in Canaanimico.

Možen dokaz za tretji dogodek čezatlantske razpršitve izhaja iz fosilnega molarja, ki pripada Ashaninkacebus simpsoni, ki ima močno afiniteto s stebelnimi antropoidnimi primati južnoazijskega izvora, Eosimiidae.[10]

Zdi se, da je bila vsebnost kromosomov vrste prednikov 2n = 54.[11] Pri obstoječih vrstah se vrednost 2n spreminja od 16 pri opici titi do 62 pri volnati opici.

Bayesova ocena najnovejšega skupnega prednika obstoječe vrste ima 95 % verodostojen interval od 27 do 31 milijonov let nazaj.[12]

Klasifikacija

[uredi | uredi kodo]

Sledi seznam različnih družin platirinov, kot sta jih opredelila Rylands & Mittermeier (2009) in njihov položaj v redu primatov:

Razporeditev družin opic Novega sveta, dejansko seznam, katere skupine sestavljajo družine in katere sestavljajo nižje taksonomske skupine, se je z leti spremenila. McKenna & Bell (1997) sta uporabila dve družini: Callitrichidae in Atelidae, pri čemer so Atelidae razdeljene na Cebinae, Pitheciinae in Atelinae.[13]

Rosenberger (2002 po Horowitzu 1999) je Callitrichidae degradiral v poddružino in jo uvrstil pod novo vzgojeno družino Cebidae.ref name=Rosenberger>Rosenberger, A. L. (2002). »Platyrrhine paleontology and systematics: the paradigm shifts«. V Hartwig, W. C. (ur.). The Primate Fossil Record. Cambridge, England: Cambridge University Press. str. 151–159. Bibcode:2002prfr.book.....H.</ref>

Groves (2005) je uporabil štiri družine, vendar kot ravno strukturo.

Eno možno ureditev petih družin in njihovih poddružin Rylands & Mittermeier je mogoče videti v Silvestro in drugi (2017):

Platyrrhini
Pitheciidae
Callicebinae

titiji


Pitheciinae

sakiji in uakarji




Atelidae
Alouattinae

vriskači


Atelinae

brezpalčarke, pajčarke in volnarčki




Cebidae
Cebinae

kapucinke


Saimirinae

sajmirji




Callitrichidae
Callitrichinae

marmozetke in tamarine



tamarine



Aotidae

ponočne opice






Značilnosti

[uredi | uredi kodo]
Keramična skulptura opice v slogu Remojadas v muzeju Amparo

Opice Novega sveta so majhni do srednje veliki prvaki, od male marmozetke (najmanjša opica na svetu), velike od 14 do 16 cm in teže od 120 do 190 g, do pajčarke, pri 55 do 70 cm in težo od 12 do 15 kg. Opice Novega sveta se nekoliko razlikujejo od opic Starega sveta v več vidikih. Najpomembnejša fenotipska razlika je nos, ki je značilnost, ki se najpogosteje uporablja za razlikovanje med obema skupinama. Klad za opice Novega sveta, Platyrrhini, pomeni 'ploščat nos'. Nosovi opic Novega sveta so bolj ploščati in imajo nosnice, obrnjene na stran.

Opice Novega sveta so edine opice z oprijemalnimi repi - v primerjavi s krajšimi, neoprijemalnimi repi antropoidov Starega sveta. Nagnjenost se je razvila vsaj dvakrat različno pri platyrrhines, v družini Atelidae (pajčarke, vriskači in volnarčki) in pri kapucinkah (Cebus).[14] Čeprav je prijemalnost prisotna pri vseh teh vrstah prvakov, morfološke razlike na osnovi okostja in mišic med tema dvema skupinama kažejo, da se je lastnost razvila ločeno skozi konvergentno evolucijo.[15][16] Popolnoma oprijemalni repi, ki so se razvili pri Atelidae, omogočajo prvakom, da svojo celotno telesno težo obesijo samo na rep, roke in noge pa so proste za druge dejavnosti iskanja hrane in rokovanje. Polprijemalne repe pri Cebusu lahko uporabijo za ravnotežje, tako da rep ovije okoli vej in podpiro velik del njihove teže.[17]

Opice Novega sveta (razen vriskačev iz rodu Alouatta)[18] prav tako običajno nimajo trikromatskega vida opic Starega sveta.[19] Barvni vid pri prvakih Novega sveta se opira na en sam gen na X-kromosomu za proizvodnjo pigmentov, ki absorbirajo svetlobo srednje in dolge valovne dolžine, kar je v nasprotju s svetlobo kratke valovne dolžine. Posledično se samci zanašajo na en sam srednje/dolg pigmentni gen in so dvobarvni, tako kot homozigotne samice. Heterozigotne samice imajo lahko dva alela z različno občutljivostjo znotraj tega območja in tako lahko prikazujejo trikromatski vid.[20]

Platyrrhines se od opic Starega sveta razlikujejo tudi po tem, da imajo namesto osmih dvanajst premolarjev; ki imajo zobno formulo: 2.1.3.3 2.1.3.3 oziroma 2.1.3.2 2.1.3.2 (sestavljen iz 2 sekalcev, 1 kanina, 3 premolarjev in 2 ali 3 kočnikov). To je v nasprotju z antropoidi Starega sveta, vključno z gorilami, šimpanzi, bonobi, siamangi, giboni, orangutani in večino ljudi, ki imajo skupno zobno formulo 2.1.2.3 2.1.2.3 Veliko opic Novega sveta je majhnih in skoraj vse so drevesne, zato je znanje o njih manj celovito kot o opicah Starega sveta, ki jih je lažje opazovati. Za razliko od večine opic Starega sveta, mnoge opice Novega sveta tvorijo monogamne parne vezi in kažejo precejšnjo očetovsko skrb za mladiče.[21] Jedo sadje, orehe, žuželke, rože, ptičja jajca, pajke in male sesalce. Za razliko od ljudi in večine opic Starega sveta si njihovi palci ne nasprotujejo[22] (razen pri nekaterih Cebidae).

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Rylands AB, Mittermeier RA (2009). »The Diversity of the New World Primates (Platyrrhini): An Annotated Taxonomy«. V Garber PA, Estrada A, Bicca-Marques JC, Heymann EW, Strier KB (ur.). South American Primates: Comparative Perspectives in the Study of Behavior, Ecology, and Conservation. Springer. ISBN 978-0-387-78704-6.
  2. ↑ Groves, C. P. (2005). »Infraorder Simiiformes«. V Wilson, D. E.; Reeder, D. M. (ur.). Mammal Species of the World: A Taxonomic and Geographic Reference (3rd izd.). Baltimore: Johns Hopkins University Press. str. 128–152. ISBN 0-801-88221-4. OCLC 62265494.
  3. ↑ »Platyrrhini and Ceboidea«. ChimpanZoo. 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. maja 2008. Pridobljeno 19. julija 2009.
  4. ↑ Sellers, Bill (20. oktober 2000). »Primate Evolution« (PDF). University of Edinburgh. str. 13–17. Pridobljeno 23. oktobra 2008.
  5. ↑ Robert W. Shumaker & Benjamin B. Beck (2003). Primates in Question. Smithsonian Institution Press. ISBN 978-1-58834-176-1.
  6. ↑ Oliveira, Felipe Bandoni de; Molina, Eder Cassola; Marroig, Gabriel (2009). »Paleogeography of the South Atlantic: a Route for Primates and Rodents into the New World?«. South American Primates. New York: Springer. str. 55–68. doi:10.1007/978-0-387-78705-3_3. ISBN 978-0-387-78704-6.
  7. ↑ Defler, Thomas (2019). »Platyrrhine Monkeys: The Fossil Evidence«. History of Terrestrial Mammals in South America. Topics in Geobiology. Zv. 42. Cham: Springer International. str. 161–184. doi:10.1007/978-3-319-98449-0_8. ISBN 978-3-319-98448-3. S2CID 91938226.
  8. ↑ Seiffert, Erik R.; Tejedor, Marcelo F.; Fleagle, John G.; Novo, Nelson M.; Cornejo, Fanny M.; Bond, Mariano; de Vries, Dorien; Campbell Jr., Kenneth E. (2020). »A parapithecid stem anthropoid of African origin in the Paleogene of South America«. Science. 368 (6487): 194–197. Bibcode:2020Sci...368..194S. doi:10.1126/science.aba1135. PMID 32273470. S2CID 215550773.
  9. ↑ Predloga:Cite bioRxiv
  10. ↑ Marivaux, Laurent (3. julij 2023). »An eosimiid primate of South Asian affinities in the Paleogene of Western Amazonia and the origin of New World monkeys«. Proceedings of the National Academy of Sciences. 120 (28): e2301338120. Bibcode:2023PNAS..12001338M. doi:10.1073/pnas.2301338120. PMC 10334725. PMID 37399374. {{navedi časopis}}: Preveri |pmc= vrednost (pomoč)
  11. ↑ de Oliveira EH, Neusser M, Müller S (2012). "Chromosome evolution in New World Monkeys (Platyrrhini)." Cytogenetic and Genome Research https://doi.org/10.1159/000339296
  12. ↑ Perez SI, Tejedor MF, Novo NM, Aristide L (2013) "Divergence times and the evolutionary radiation of New World monkeys (Platyrrhini, Primates): An analysis of fossil and molecular Data". PLoS One 8(6):e68029.
  13. ↑ McKenna, M. C.; Bell, S. K., ur. (1997). Classification of mammals – above the species level. New York: Columbia University Press. str. xii-631.
  14. ↑ Rosenberger, Alfred L. (1983). »Tale of tails: Parallelism and prehensility«. American Journal of Physical Anthropology (v angleščini). 60 (1): 103–107. doi:10.1002/ajpa.1330600114. ISSN 1096-8644. PMID 6869497.
  15. ↑ Xu, Emily; Gray, Patricia M. (28. julij 2017). »Evolutionary GEM: The Evolution of the Primate Prehensile Tail«. Western Undergraduate Research Journal: Health and Natural Sciences. 8 (1). doi:10.5206/wurjhns.2017-18.4. ISSN 1923-757X.
  16. ↑ Lockwood, Charles A.; Fleagle, John G. (1999). »The recognition and evaluation of homoplasy in primate and human evolution«. American Journal of Physical Anthropology (v angleščini). 110 (S29): 189–232. doi:10.1002/(SICI)1096-8644(1999)110:29+<189::AID-AJPA7>3.0.CO;2-3. ISSN 1096-8644. PMID 10601987.
  17. ↑ Emmons, L. H.; Gentry, A. H. (1983). »Tropical Forest Structure and the Distribution of Gliding and Prehensile-Tailed Vertebrates«. The American Naturalist. 121 (4): 513–524. doi:10.1086/284079. ISSN 0003-0147. JSTOR 2460978. S2CID 85211169.
  18. ↑ Jacobs, G. H.; Neitz, M.; Deegan, J. F.; Neitz, J. (1996). »Trichromatic colour vision in New World monkeys«. Nature. 382 (6587): 156–158. Bibcode:1996Natur.382..156J. doi:10.1038/382156a0. PMID 8700203. S2CID 4305822.
  19. ↑ Sean B. Carroll (2006). The Making of the Fittest. W.W. Norton and Company. ISBN 978-0-393-06163-5.
  20. ↑ Pamela M Kainz; Jay Neitz; Maureen Neitz (december 1998). »Recent evolution of uniform trichromacy in a New World monkey«. Vision Research. 38 (21): 3315–3320. doi:10.1016/S0042-6989(98)00078-9. PMID 9893843. S2CID 11967994.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  21. ↑ New World Monkeys at Animal Corner
  22. ↑ »The Primates: New World Monkeys«.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikivrste vsebujejo še več podatkov o temi: New World monkey
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Opice_Novega_sveta&oldid=6289307«