Osnutek:Damjan Huber
| Predložitev je bila odklonjena. Sklici te predložitve ne dokazujejo, da subjekt izpolnjuje kriterije smernice o odmevnosti; to pomeni, da je subjekt premalokrat predstavljen (pod to ne spadajo bežne omembe) v objavljenih, zanesljivih, sekundarnih virih, neodvisnih od subjekta. Pred ponovno predložitvijo je potrebno v osnutek dodati dodatne sklice, ki ta merila izpolnjujejo (glejte tehnično pomoč). Če ne najdete dodatnih sklicev, tema ni primerna za Wikipedijo.
Kje dobiti pomoč
Kako izboljšati osnutek
Lahko tudi prebrskate po izbranih člankih, da najdete zglede najboljšega pisanja o temah, podobnih vašemu predlaganemu članku. Viri za urejevalce
|  |
Komentar: Navedeni viri so povečini le bežne omembe osebe, preostali pa s subjektom neposredno povezani (predstavitve zaposlenih in avtorska dela osebe). Kot veleva smernica o odmevnosti menimo, da je oseba odmevna, "če je ustrezno predstavljena v zanesljivih in neodvisnih irih". Ker smernice osnutek ne izpolnjuje, je zavrnjen. Poleg tega vaš komentar na Forumu za pomoč nakazuje, da ste dokaj očitno z osebo povezani in tako v navzkrižju interesov (glej Wikipedija:Navzkrižje interesov), morda celo v zameno za plačilo, kar je neposredno kršitev Pogojev uporabe. To je jasno razloženo že v Čarovniku za članke, preko katerega je bil osnutek ustvarjen. Če ste v navzkrižju interesov ali plačani za prispevek, se prosim pred nadaljnjim urejanjem skladno z navodili, ki jih najdete tukaj, na svoji uporabniški strani razkrijte. — GeographieMan[~MSG~] 12:04, 31. januar 2025 (CET)
Damjan Huber | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 1980 |
| Poklic | jezikoslovec |
| Državljanstvo |  Slovenija |
Damjan Huber, slovenski jezikoslovec in profesor, * 1980.
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]Damjan Huber je profesor slovenščine in doktor znanosti s področja jezikoslovja.
Prihaja iz Prekmurja.[1] Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 2005 diplomiral s področja fonetike, za svojo diplomsko nalogo z naslovom Sodobni slovenski knjižni jezik v severovzhodni Sloveniji je prejel fakultetno Prešernovo nagrado. Na isti ustanovi je z doktorsko disertacijo Poudarek in pavza v standardnem slovenskem govoru leta 2014 uspešno doktoriral iz besedilne fonetike ter normiranja in kodifikacije slovenskega jezika.[2]
Med študijem se je večkrat izpopolnjeval v tujini. V študijskem letu 2006/2007 je bil prejemnik štipendije Ustanove patra Stanislava Škrabca.[3] Od leta 2008 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani zaposlen kot samostojni strokovni sodelavec Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Na tej izobraževalni ustanovi je vodja mednarodnih prireditev Seminar slovenskega jezika, literature in kulture[4] ter Simpozij Obdobja, sodeluje pri programu Slovenščina na tujih univerzah in pri izvedbi izpitov iz znanja slovenščine ter pripravi gradiv za poučevanje slovenščine kot tujega jezika. Od julija 2016 je tudi vodja strokovne službe Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik.[5]
Na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, Pedagoški fakulteti in Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani ter na Inštitutu za slavistiko Univerze v Celovcu izvaja predmete s področja fonetike in besedilne fonetike slovenskega knjižnega jezika ter zaznave in analize govora, pripravlja gradiva za poučevanje slovenščine kot tujega jezika ter je izpraševalec in ocenjevalec na izpitih iz znanja slovenščine kot tujega jezika.[6] Sodeluje pri zbiranju in pripravi besedil za korpus slovenščine kot tujega jezika KOST.[7]
Leta 2020 je za svoje strokovno delo v Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik prejel priznanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.[8]
Znanstvenoraziskovalna dejavnost
[uredi | uredi kodo]Pri analizi v okviru besedilnofonetičnih značilnosti v slovenskem medijskem govoru, natančneje soodvisnosti premorov in poudarkov, je ugotovil, da v medijskem govoru voditelji televizijskih oddaj (z internim šolanjem na RTV Slovenija) govorijo bolj tekoče kot politiki, saj uporabljajo manj premorov, ki so za razliko od govora politikov odsotni tudi ob poudarkih.[9][10]
Izbrana bibliografija
[uredi | uredi kodo]- HUBER, Damjan, 2016: Besedilnofonetične vsebine v Toporišičevi slovnici. Erika Kržišnik, Miran Hladnik (ur.): Toporišičeva obdobja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 27–34.
- HUBER, Damjan, 2017: Raziskovalna izhodišča besedilnofonetične analize slovenskega medijskega govora : (na primeru besednovrstne predvidljivosti poudarkov). Slavistična revija 65/2. 281–299.
- HUBER, Damjan, 2006: Percepcija samoglasniških opozicij pri dijakih pomurskih srednjih šol. Jezik in slovstvo 51/1. 71–83.
- HUBER, Damjan, 2022: Poudarki v slovenskem medijskem govoru z vidika izbranih jezikovnih enot. Jezik in slovstvo 67/4. 17–27.
- HUBER, Damjan, 2005: Prekmurščina skozi čas: tako pri Prekmurcih kot tudi pri ostalih prebivalcih Slovenije se je ustvarilo razlikovanje "slovensko" proti "prekmursko", kar velja tudi oziroma predvsem za jezikovna vprašanja. Vestnik 57/39. str. 10.
- HUBER, Damjan, 2019: Soodvisnost poudarkov in tihih premorov v govoru. Hotimir Tivadar (ur.): Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna (samo)zavest. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 49–57.
- HUBER, Damjan in TIVADAR, Hotimir, 2006: Zakaj s(m)o Prekmurci ostali Slovenci - trdoživost ali naključje?. Stopinje. 123–131.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Huber in Tivadar (2006). »Zakaj s(m)o Prekmurci ostali Slovenci - trdoživost ali naključje?«. Stopinje. str. 123-131.
- ↑ »Wayback Machine«. cris.cobiss.net. Pridobljeno 4. februarja 2025.
- ↑ »Štipendije Škrabčeve ustanove — Ustanova patra Stanislava Škrabca«. www.skrabceva-ustanova.si. Pridobljeno 4. februarja 2025.
- ↑ »Ko študij jezika »prekriža« ljubezen«. www.delo.si. Pridobljeno 22. januarja 2025.
- ↑ »Damjan Huber«. CenterSLO. Pridobljeno 22. januarja 2025.
- ↑ »Damjan Huber | Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani«. www.ff.uni-lj.si. Pridobljeno 4. februarja 2025.
- ↑ »Sodelavci«. Korpus KOST. Pridobljeno 22. januarja 2025.
- ↑ »Priznanja FF«. Pridobljeno 1. februarja 2025.
- ↑ Slovenija, MMC RTV, Soodvisnost poudarkov in tihih premorov v govoru, pridobljeno 22. januarja 2025
- ↑ »Obdobja 38_zbornik_za listanje«. CenterSLO. Pridobljeno 22. januarja 2025.
Viri in zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik. https://centerslo.si/o-nas/zaposleni/damjan-huber/ (dostop 18. 12. 2024).
- Cobiss. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search?q=Damjan+Huber&db=cobib&mat=allmaterials (dostop 18. 12. 2024).
- Delo. https://www.delo.si/kultura/razno/ko-studij-jezika-prekriza-ljubezen (dostop 18. 12. 2024).
- Filozofska fakulteta. https://www.ff.uni-lj.si/zaposleni/damjan-huber (dostop 18. 12. 2024).
- Korpus KOST. https://www.cjvt.si/korpus-kost/projektna-ekipa/ (dostop 18. 1. 2025).
- RTV 365. https://365.rtvslo.si/arhiv/jezikovni-pogovori/174759544 (dostop 18. 1. 2025).
- Ustanova patra Stanislava Škrabca. https://www.skrabceva-ustanova.si/stipendije/ (dostop 30. 1. 2025).
Kategorija: Slovenski slovenisti Kategorija: Slovenski jezikoslovci Kategorija: Slovenski univerzitetni učitelji Kategorija: Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani Kategorija: Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani Kategorija: Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani