Osnutek:Milan Predan
Ta stran morda ustreza merilom Wikipedije za hitri izbris saj kot stran v prostoru za osnutke, zavrnjena/neoddana predložitev ČU, ali kot osnutek v katerem koli imenskem prostoru brez vsebine, nima zabeleženih urejanj v zadnjih šestih mesecih. Glej HITRO.
Če ta stran ne ustreza merilom za hitri izbris, prosimo, da to obvestilo odstranite. Ta osnutek je bil nominiran s strani GeographieMan dne 12. januar 2025. Če nameravate osnutek izboljšati, preprosto in odstranite kodo MORDA zadostuje pogojem WP:MHI#G13, saj je bila stran nazadnje urejana dne 21. junij 2024 (0.69). {{Db-afc}} , {{Db-draft}} , ali {{Db-g13}} .Administratorji: preverite povezave, zgodovino (zadnjega urejanja) in dnevnike pred brisanjem. Razmislite lahko tudi o uporabi iskalnika Google: web, news. To stran je zadnjič urejal uporabnik GeographieMan (prispevki | dnevniki)
|
Predložitev je bila odklonjena. Sklici te predložitve ne dokazujejo, da subjekt izpolnjuje kriterije smernice o odmevnosti; to pomeni, da je subjekt premalokrat predstavljen (pod to ne spadajo bežne omembe) v objavljenih, zanesljivih, sekundarnih virih, neodvisnih od subjekta. Pred ponovno predložitvijo je potrebno v osnutek dodati dodatne sklice, ki ta merila izpolnjujejo (glejte tehnično pomoč). Če ne najdete dodatnih sklicev, tema ni primerna za Wikipedijo.
Kje dobiti pomoč
Kako izboljšati osnutek
Lahko tudi prebrskate po izbranih člankih, da najdete zglede najboljšega pisanja o temah, podobnih vašemu predlaganemu članku. Viri za urejevalce
| ![]() |
Milan Predan, rojen 14.2.1955 v Mariboru, novinar, publicist in diplomat.
Rojen v delavski družini je osnovno šolo in gimnazijo obiskoval v Mariboru in v okviru dijaške zamenjave v šolskem letu 1972/73 zadnji letnik srednje šole končal v San Joseju v Kaliforniji, ZDA. Že kot srednješolec je opravljal poletno novinarsko prakso v dnevniku Večer in po vrnitvi iz ZDA prejel Večerovo štipendijo za študij novinarstva na ljubljanski Fakulteti za politične vede, sociologijo in novinarstvo. Diplomiral je leta 1978, že leto prej pa se je na Večeru redno zaposlil in hitro napredoval v komentatorja, zatem v urednika notranjepolitične in gospodarske redakcije ter v pomočnika glavnega urednika. Po prvih demokratičnih volitvah ga je Večerov delavski svet imenoval za v.d. glavnega urednika, v jeseni 1991 po združitvi funkcij glavnega in odgovornega urednika pa na novo funkcijo glavnega in odgovornega urednika Večera. Opravljal jo je v dveh mandatih do jeseni leta 2000, v tem obdobju pa je dnevnik Večer doživel največjo rast naklade in branosti v svoji zdaj že skoraj 80-letni zgodovini. Leta 1996 je po raziskavi Mediane postal celo najbolj brani politično-inormativni slovenski dnevni časopis.
Po spremembi lastništva časopisa v letu 2000, ko so zaposleni in bivši zaposleni izgubili večinsko lastništvo in je to prišlo v roke NKBM, je zapustil Večer in vstopil v diplomacijo. To drugo kariero je začel kot namestnik generalnega direktorja Srednjeevropske pobude s sedežem v Trstu, kjer je delal med leti 2002 in 2005, se potem leta 2006 za dve leti vrnil na Večer kot direktor celotne časopisne hiše ter se v začetku leta 2008 vrnil na zunanje ministrstvo. Takoj je v času takratnega prvega slovenskega predsedovanja EU prevzel vodenje začasnega slovenskega diplomatskega predstavništva v Sofiji, v nadaljevanju kariere pa je služboval kot namestnik veleposlanika v Beogradu (2010-2014), generalni konzul v Celovcu (2015-2019) in veleposlanik v Severni Makedoniji (2020-2023). Poklicno pot je zaključil kot vodja sektorja za sosednje države na zunanjem ministrstvu in se v jeseni 2023 upokojil.
Kot publicist je izdal knjigo o zgodovini slovenskih socialističnih vlad (Vse povojne slovenske vlade, ZAT, 1990) in uredil zbornik o manjšinah v članicah SEP (2004) ter prevedel nekaj leposlovnih del iz nemščine in angleščine za različne slovenske založbe.