Osnutek:Murska ravan
| Predložitev je bila odklonjena. Ta predložitev ni zadostno podprta z zanesljivimi viri. Zanesljivi viri so potrebni, da se informacije lahko preverijo. Če potrebujete pomoč pri navajanju virov, glejte Pomoč:Sklicevanje za začetnike in Wikipedija:Navajanje virov.
Kje dobiti pomoč
Kako izboljšati osnutek
Lahko tudi prebrskate po izbranih člankih, da najdete zglede najboljšega pisanja o temah, podobnih vašemu predlaganemu članku. Viri za urejevalce
|  |
OSNOVNI PODATKI:
Murska ravan leži na severovzhodu Slovenije. Je ravninska obmejna pokrajina, ki jo obdajajo vinogradna gričevja. Na severozahodu meji na Avstrijo, na vzhodu na Madžarsko in na jugu na Hrvaško.
NARAVNE ZNAČILNOSTI:
Reka Mura jo deli na dva neenaka dela: na levi, obsežnejši strani ležita pokrajini Ravensko in Dolinsko, na desni strani pa Apaško in Mursko polje. Obdajajo jo tri vinogrodna območja: Goričko, Lendavske gorice in Slovenske gorice. Ima zmerno celinsko podnebje. Zaradi nestalnosti padavin imajo pogosto hude suše. Značilna je rjava prst, ki je najprimernejša za poljedelstvo. Naravno rastlinstvo je zelo spremenjeno. Gozdovi so na ravninah v veliki meri skrčeni. Ker so tu najbolj rodovitne prsti, prevladujejo njive in travniki. Vinogradi so omejeni na gričevja, in sicer le na prisojna pobočja. Osojna pobočja so pokrita z gozdom. Prevladujejo listnati gozdovi. Najbolj značilne reke so Ščavnica, Mura, Drava, Lendava. Ima veliko manjših potokov, ki odvajajo vodo iz nižinskih predelov in povezujejo večje reke. Ti potoki omogočajo kmetijstvo. Na območju Murske ravnine se nahajajo številna mokrišča, ki nastanejo ob poplavah Mure.
PREBIVALSTVO:
Ima približno 88 tisoč prebivalcev. Gostota poselitve je 146 ljudi na km2. Murska ravan je ena zgodnejših poselitvenih območij na naši celini. Panonski svet je najbolj kmetijski del Slovenije. Značilne so dolge obcestne vasi, na gričevjih pa razložena naselja. Prevladujejo Slovenci, čeprav med prebivalci najdemo tudi madžarske prebivalce. Ogromno je tudi romov, ki so se sem preselil že v 17 stoletju. Ohranile so se številne verske skupnosti, najpomembnejša je evangeličanska z 20.000 verniki. Manj pogoste so rimokatoličani, pravoslavni kristjani, muslimani in ateisti. Značilna je rast visokošolskega izobraževanja. Problem je odseljevanje in staranje prebivalstva, visoka stopnja brezposelnosti in nizke plače, prekomerno kmetijstvo in prenaseljenost.
GOSPODARSTVO:
Bogata je z kmetijskimi zemljišči, vodami, lesom in s sončno in vetrno energijo. V gričevjih se kmetijstvo izraža v vinogradništvu. Glavno vlogo v živinoreji imajo mlečna in mesna govedoreja, prašičereja, ter pomembno vlogo ima perutninarstvo. Glavne industrijske panoge so: tekstilna, kovinska, strojna, živilska, lesna in papirna industrija. V cestnem prometu glavno vlogo predstavlja avtocesta Maribor-Murska Sobota. Pomemben je tudi železniški promet. Problemi gospodarstva so majhna industrializacija, velika brezposelnost, staranje prebivalstva.
TURIZEM:
Naravna znamenitost je Krajinski park Goričko ki je zaščiteno območje, kjer se prepletajo naravne lepote, kot so gozdovi in travniki. Zgodovinska znamenitost je Grad Murska Sobota, ki je bil v preteklosti sedež pomurskih grofov. Značilen je Murskosoboški festival, ki je Letni dogodek, kjer se predstavljajo kulturne in glasbene skupine, lokalna umetnost ter tradicije.
Priljubljeno je kolesarjenje saj se tu prepletajo številne kolesarske poti, ki obiskovalce vodijo skozi naravne lepote. Značilna je Prekmurska gibanica in vino.
ZANIMIVOSTI POSEBNOSTI:
Štefanovo se praznuje 26. decembra, ko imajo številni ljudje običaj, da obiščejo sorodnike in prijatelje in prinesejo darila. Tradicionalno se pije vino in jedo prekmurske specialitete.
Pustne povorke in kresovanje so pomembni del lokalnih običajev, predvsem v prekmurskih vaseh. Tradicionalne prekmurske hiše so bile grajene iz lesa in kamenja.