Osnutek:Zaspana grapa
Predložitev je bila odklonjena. Ta predložitev ni zadostno podprta z zanesljivimi viri. Zanesljivi viri so potrebni, da se informacije lahko preverijo. Če potrebujete pomoč pri navajanju virov, glejte Pomoč:Sklicevanje za začetnike in Wikipedija:Navajanje virov.
Kje dobiti pomoč
Kako izboljšati osnutek
Lahko tudi prebrskate po izbranih člankih, da najdete zglede najboljšega pisanja o temah, podobnih vašemu predlaganemu članku. Viri za urejevalce
|
Zaspana grapa je kake 2 km dolga, v spodnjem delu položna, nato pa strma dolinica spodaj, kanjoncek zgoraj. Po njej tece vedno vodnat potok ob dezevju naraste tudi do 10 x. Leži v južnem delu Idrije. V spodnjem delu je njena dolina cca na 200 m dolžine toliko široka, da je obojestransko poseljena z druzinskimi hisami, celo 2 stanovanjska bloka sta zasedla nekdanjo njivo in sadovnjak hise "u Malnu", opisovane v Wikipediji. Potok sam se imenuje po domače "Skaunca", kar je privedlo do zmede v mednarodnem poimenovanju. Analogija prevoda v knjižno Slovenšcino bi bila "staunca" - stavnica, "slaunca" - slovnica, "Skaunca" - Skalnica (tudi "scaunca" - scalnica). V polpretekli dobi, ko so v rudniških rovih pod Grapo našli skrilavce z zivim srebrom, geološko posebnost, pa so jih poimenovali Skonca skrilavci in jih tako promovirali tudi v mednarodnem prostoru. Ne, naš potok priteče izmed skal in izpod Staj na Kovacevem Rovtu in ne iz nekega konca. "Rock Creek Torrent" torej ali Skalnica skrilavci.[1]
67 let mi je dano ziveti v tej grapi, ulici z 32 hišnimi ševilkami danes. Pred 160 leti je bilo hiš manj. Bil je "maln" - mlin, bila je "firbarija" - barvarna volne in tkanin in bila je Forš(t)šula - Gozdarska šola, lahko se kaka hiša več. Z našo hišo iz 1965 leta deli prostor pod zemljo ostanek zidov stare firbarije. Iz tal sem na sonce, v zid pred vrtom vzidal njen temeljni kamen, ki je ležal skoraj 2 metra globlje in le meter stran z vklesano veliko letnico 1762. Kamniti "kotel"', ki drži cca 50 litrov iz podzemnih rusevin te stavbe sem vzidal nad temeljnim kamnom in vanj zasadil rože. Kdo ve koliko volne so obarvali v njem.
Od 1957 do pribl. 1990 je bila v soseščini ribogojnica, pozidana na temeljih nekdanjega mlina. Ko so jo premestili v Srednjo Kanomljo, je hiša postala dimnikarjevo bivališče. Ob njej so stanovanjsko hišo predelali v največjo idrijsko delavnico za idrijske žlikrofe. Nad to stavbo je bivalna hisa v ķateri je vzniknil pred časom ansambel Zaspana Grapa. Iz hiše nekoliko više v hribu že leta donijo zvoki vadbe nekega ansambla. Na koncu ulice pa so uredili proge za najbolj grob kolesarski šport po strminah. Na začetku ulice so v 19. stoletju postavili CK Gozdarsko šolo, ki je po vojni postala bivalna hiša družin gozdarskih uslužbencev, pred nedavnim pa generalno obnovljena za stanovanja na prostem trgu . V zadnjih 60 letih je bilo zgrajenih v ulici 14 družinskih hiš in dva stanovanjska bloka.
V grmovju okrog ulice je ptic na pretek: tri vrste sinic, kalini, dleski, žolne, liščki, šoje, ...., po tleh pa se sprehajajo tu rojene srne, kune, šakali, slepci, redko modrasi in gadi v bregovih, pa ježi, mačke in psi. Okrog ulice je nekaj senožeti z občasno ovčjo pašo, zadnje krave so izginile v sedemdesetih letih. Okrog dolinice si poleg jablan in sliv nasadi smrek, ki naj bi odvračale snežne plazove, grmovje, bukovje na dveh podrocjih pa hrastovje in bori, sem ter tja se kak javor, jesen, mokovec in kaj drugega.
1969 so zabetonirali v spodnjem delu betonski pokrov cez potok, za ureditev spodobne ulice. Pravzaprav sta cesti vzporedno dve. Enkrat nas je hudo pilavilo v sedemdesetih. Zaradi tega je bila ulica edinkrat na naslovnici Dela. Poplavilo pa je na vhodu pritoka, grape iz Pekla, na vstopu vode pod beton. Ta vstop je bil napačno zasnovan in so ga kasneje bolj smiselno zgradili.
Še imena ulice: cesar je predpisal le stevilke za imenom Idrija. Ne vem katera desetica števil je bila tu. Italijani so jo poimenovali kot Via Pasubio. Po vojni je postala Bevkova ulica po pisatelju Francetu. Zakon je prepovedal imena po živih osebah, razen po Titu. Zato so jo poimenovali kot Levstikovo, ki se odcepi od Gregorčičeve nasproti vhoda na nogometno igrišče.
Pa še najpomembnejse: zakaj zaspana? Rudarje si budili in vabili na delo stoletja vecji del z zvonovi ob 3h zjutraj . Nizek nariv desnega brega nad grapo preprecuje k nam vsak zvok iz mesta. Zato so rudarji od tu pogosto zamujali. Pa ne le zvonovi. Tudi TV in GSM signal s pretvornikov za mesto je pri nas oslabljen in vcasih za trenutek izgine. Mestnih siren ne slišimo, razen ene. Še sonce nam ze popoldne zaide. In na nobeni razgednici mesta se nas ne vidi. Jasno. Zato smo zaspani. A ne ! Tatovi iz Južne Amerike so nas nedavno obiskali. Kako so nas našli. Google zemljevid vidi preko našega hribčka. Biudnost smo dokazali s tem, da so jih lahko aretirali ravno pri nas.
- ↑ zapis je moje delo iz osebnega poznavanja najblizje okolice