Pedologija
Pedologija ali veda o tleh proučuje tla. Preučuje fizikalne in kemijske lastnosti tal, procese v tleh, vlogo tal v kroženju snovi in energije, nastajanje in razvoj tal. Prvi, ki so se začeli ukvarjati s preučevanjem tal, so bili ruski znanstveniki, na začetku 19. stoletja.
Na nastanek in razvoj tal, njihovo zgradbo in lastnosti, vplivajo pedogenetski dejavnik. V slovenskem prostoru so to predvsem: geomorfološko litološki dejavniki, klima, in živi svet. V zadnjem stoletju se kot pomemben pedogenetski dejavnik uveljavlja človek.
Nekaj dejstev v zvezi s tlemi:
- tla so osnovni naravni vir, ki omogoča življenje na kopnem;
- tla so del prostora, prostor je vse, kar nad in pod tlemi, torej sama tla
- tla so prostor je večdimenzionalen sistem, možno ga je definirati s tremi dimenzijami (dolžino, širino, globiono) in s časom;
- tla so produkt tlotvornih, oziroma okoljskih dejavnikov;
- zato so tla del biocenoze, oziroma ekosistema.
Tla niso samo površina po kateri hodimo, temveč je tudi prostor pod to površino (pedosfera) v kateri potekajo številne interakcije med klimo (padavine, temperatura), živimi bitji, ki v tleh živijo (mikroorganizmi, živali ...) ter njihovih ostankov, mineralnega materiala, in tako dalje. Med nastajanjem tal, se profil tal zelo počasi oblikuje in razvija sloje, ki se imenujejo horizonti.
Uporabnost vede pedologije
[uredi | uredi kodo]Pedologija proučuje tla za potrebe izboljševanja rodovitnosti ter povečevanja kakovosti in količin pridelkov v kmetijstvu, v gozdarstvu za uspešno gojenje gozdov in zagotavljanja prirasta lesa, pri izboljšavi melioracijah in tudi v drugi vedi agroekologiji. Pedologija proučuje tudi genezo in klasifikacijo tal.
Sorodna veda pedogeografija, ki jo poučujejo v okviru študije Geografije, proučuje prostorsko razporeditev različnih vrst tal in tla kot sestavni del krajine oz. "prsti z geografskega vidika, tj. kot sestavnega dela pokrajine" (F.Lovrenčak, 1994).
Znameniti tuji pedologi
[uredi | uredi kodo]
- V. V. Dokučajev - Sankt Petersburg, Rusija
- N. M. Sibircev - Moskva, Rusija
- E. Ramann - Berlin, Nemčija
- K. A. Glinka - Moskva, Rusija
- A. Sigmond - London, Združeno kraljestvo
- V. R. Volobaev, Bolgarija
- F. C. Marbut - Washington, ZDA
- H. Jenny - Berkely ZDA, Zurich, Švica
- R. Lal - ZDA
Slovenski pedologi
[uredi | uredi kodo]- Borut Vrščaj
- Helena Grčman
- Marjetka Suhadolc
- Marko Zupan
- Tomaž Kralj
- Primož Simončič
- Rok Turniški
Slovenski pedogeografi
[uredi | uredi kodo]- Franc Lovrenčak
- Blaž Repe
Upokojeni in pokojni slovenski pedologi
[uredi | uredi kodo]- Franc Lobnik
- Tomaž Prus
- Marjan Šporar
- Bogdan Vovk
- Albin Stritar
- Marija Kodrič
- Janez Rupreht
Viri o tleh in pedologiji
[uredi | uredi kodo]- Helena Grčman, Rok Turniški, Marko Zupan 2024: Zgodovina pedologije v Sloveniji. V: Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike - zvezek 18. Bajd T., Kladnik D., Seliškar A. (ur.). Ljubljana, Slovenska matica: 26-53
- Borut Vrščaj, Blaž Repe, Primož Simončič, 2017: The Soils of Slovenia; https://link.springer.com/book/10.1007/978-94-017-8585-3
- Nataša Vidic, Tomaž Prus, Helena Grčman, Anka Lisec, Tomaž Kralj, Borut Vrščaj, Jani Rupreht, Marjan Šporar, Marjetka Suhadolc, Rok Mihelič, Franc Lobnik, 2015: Tla Slovenije s pedološko karto v merilu 1:25.0000, https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/538dee5b-dfbf-45d6-bc3c-d4b6fab3110d
- Albin Stritar, 1990: Krajina, krajinski sistemi; Raba in varstvo tal v Sloveniji. Ljubljana, Partizanska knjiga.