Brazilski potujoči pajek
| Brazilski potujoči pajek | ||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Phoneutria nigriventer
| ||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||
| ||||||||||||
| Vrste | ||||||||||||
|
P. bahiensis |
Rod brazilskih potujočih pajkov (znanstveno ime Phoneutria) združuje osem agresivnih in izjemno strupenih pajkov iz družine Ctenidae, ki prebivajo na tropskih območjih Južne in Medmorske Amerike. Glede na Guinessovo knjigo rekordov leta 2010 so brazilski potujoči pajki najbolj strupeni pajki na svetu.[1]
Telesne značilnosti
[uredi | uredi kodo]Potujoči pajki so dokaj veliki, saj meri telo v dolžino od 2–5 cm z razponom nog od 10–13 cm.[2][3] V splošnem so rjave barve, čeprav je barva lahko različna glede na življenjski prostor. Dlake na pipalkah (helicerah) so obarvane rdeče. Od drugih rodov v družini Ctenidae se razlikujejo po gostih dlakah (skopulah) ob strani in na trebušni strani pedipalpov, kljub temu pa se jih lahko zamenja z nekaterimi pajki iz rodu Cupiennius.[2][3]
Življenjski prostor in navade
[uredi | uredi kodo]Potujoči pajki prebivajo na območju, ki se razteza od Kostarike preko Južne Amerike do vzhodnega področja Andov v severni del Argentine, in tako vključuje Kolumbijo, Venezuelo, Gvajano, Ekvador, Peru, Bolivijo, Brazilijo in Paragvaj. V Urugvaj in Argentino so bili po vsej verjetnosti vneseni preko uvozov sadja.[2][3]
Tipičen življenjski prostor pajkov so deževni gozdovi, še posebej Amazonski pragozd. Večino časa preživijo na tleh, skriti pod listjem ali trohnečimi debli. Njihova posebnost je ta, da si ne zgradijo stalnega bivališča ali vzdržujejo svojo mrežo, pač pa se stalno selijo po gozdnih tleh, iz česar tudi izhaja njihovo ime »potujoči pajki«. Podnevi v gosto poseljenih območjih se običajno skrivajo v temnih in vlažnih prostorih, npr. v hišah, oblekah, škornjih, pod avtomobili, v škatlah, med drvmi ipd., kar predstavlja nevarnost za človeka, saj je ugriz toliko verjetnejši. Pogosto se skrijejo tudi v pošiljke banan, zaradi česar so dobili vzdevek »bananji pajki«.[2][3]
V primeru ogroženosti se postavijo v posebno opozorilno držo, pri čemer so telo in prva dva para nog postavljena pokončno, z ostalimi nogami pa se premikajo postrani.[2][3]
Prehrana
[uredi | uredi kodo]Potujoči pajki ne izdelujejo mrež za lovljenje plena, pač pa potujejo naokoli in zaznavajo plen s pomočjo vida in tresljajev (vibracij) ter seveda svojega močnega strupa. Odrasli osebki se prehranjujejo z večjimi žuželkami, manjšimi plazilci in mišmi, mladi pajkci pa z vinskimi mušicami in drugimi manjšimi žuželkami.[2][3]
Strupenost
[uredi | uredi kodo]
Najbolj strupena vrsta v rodu je P. nigriventer, čeprav se v popularni literaturi za najbolj strupeno vrsto označuje P. fera.[1][2] V splošnem predstavljajo ugrizi potujočih pajkov največji delež ugrizov strupenih pajkov v Braziliji in so lahko smrtonosni. Po ugrizu se pojavijo krajevni simptomi, še posebej huda bolečina, oteklina (edem) in hiperemija (povečana količina krvi v žilah).[4][5] Poleg naštetega deluje strupnina predvsem nevrotoksično, kar povzroči ohromelost (paralizo) mišic, v skrajnih primerih tudi dihalno odpoved zaradi ohromelosti dihalnih (respiratornih) mišic. Lahko se pojavijo tudi drugi sistemski učinki, kot so potenje, skrajna izčrpanost (prostracija), bruhanje, tahipneja ali bradipneja (hitrejše ali počasnejše dihanje), bledica kože, cianoza, pljučni edem, priapizem (boleča erekcija brez libida) in/ali driska (diareja).[4] Večina ugrizov se zgodi marca in aprila (kar sovpada s časom parjenja)[2] podnevi v hišah, prizadeti pa so predvsem udi (roke in stopala).[4]
Glavni nevrotoksin vrste P. nigriventer, PhTx3, deluje kot široko-spektralni blokator kalcijevih (Ca2+) ionskih kanalčkov, kar zavre sproščanje glutamata ter privzem kalcija in glutamata v sinapse.[6] Poleg tega deluje na serotoninske receptorje 5-HT4, kar povzroči sproščanje nevropeptidov (npr. substance P) in s tem močno bolečino in druge učinke vnetnega odziva.[5] Srednji smrtonosni odmerek (LD50) znaša okoli 0,6 μm za miši.[1]
Trenutno potekajo raziskave komponente toksina Tx2-6 za zdravljenje motenj erekcije.[7]
Opombe in sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 Herzig V.; John Ward R.; Ferreira dos Santos W. (2002). »Intersexual variations in the venom of the Brazilian "armed" spider Phoneutria nigriventer (Keyserling, 1891)«. Toxicon. 40 (10): 1399–406. doi:10.1016/S0041-0101(02)00136-8. PMID 12368110.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 2,7 Martins, R.; Bertani, R. (2007). »The non-Amazonian species of the Brazilian wandering spiders of the genus Phoneutria Perty, 1833 (Araneae: Ctenidae), with the description of a new species«. Zootaxa. 1526: 1–36.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 Simó, M.; Brescovit, D.A. (2001). »Revision and cladistic analysis of the Neotropical spider genus Phoneutria Perty, 1833 (Araneae, Ctenidae), with notes on related Cteninae«. Bulletin British Arachnology Society. 12 (2): 67–82.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 Bucaretchi, Fábio; Deus Reinaldo, Cláudia Regina de; Hyslop, Stephen; Madureira, Paulo Roberto; De Capitani, Eduardo Mello; Vieira, Ronan José (2000). »A clinico-epidemiological study of bites by spiders of the genus Phoneutria«. Revista do Instituto de Medicina Tropical de São Paulo. 42 (1): 17–21. doi:10.1590/S0036-46652000000100003.
- ↑ 5,0 5,1 Costa, Soraia K.P.; Brain, Susan D.; Antunes, Edson; De Nucci, Gilberto; Docherty, Reginald J. (2003). »Phoneutria nigriventer spider venom activates 5-HT4 receptors in rat-isolated vagus nerve«. British Journal of Pharmacology. 139 (1): 59–64. doi:10.1038/sj.bjp.0705240.
- ↑ Pinheiro, Ana C.N.; Gomez, Rodrigo S.; Massensini, Andre R.; Cordeiro, Marta N.; Richardson, Michael; Romano-Silva, Marco A.; Prado, Marco Antonio M.; Marco, Luiz De; Gomez, Marcus V. (2006). »Neuroprotective effect on brain injury by neurotoxins from the spider Phoneutria nigriventer«. Neurochemistry International. 49 (5): 543–547. doi:10.1016/j.neuint.2006.04.009.
- ↑ Bryner, J. (1. maj 2007). »»Natural Viagra: Brazilian Spider Bite Causes Hours-Long Erection««. FoxNews. Pridobljeno 13. marca 2011.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- »Deadly spider found in banana box« - BBC News (angleško)
- »Pub chef bitten by deadly spider« - BBC News (angleško)