Pisana žoga
| [[File:|frameless|upright=1]] | |
| Avtor | Igor Torkar |
|---|---|
| Država | Slovenija |
| Jezik | slovenščina |
| Žanr | drama |
| Založnik | Mladinska knjiga |
Datum izida | 1972 |
| Št. strani | 316 |
| COBISS | 7159809 |
| UDK | 886.3-2 |
Pisana žoga je drama Igorja Torkarja. Krstno je bila uprizorjena leta 1955 v Prešernovem gledališču Kranj. Po avtorjevem pripisu se godi tik pred preteklo ali prihodnjo vojno v katerikoli državi, ki jo je doletela usoda nasilne okupacije.
Osebe
[uredi | uredi kodo]- Sandi Lovrin - San, maturant
- Gali Šarko - Gaša, maturantka
- Frenk Petek - Renk, maturant
- Glas okupatorskega policista in stražarja
Vsebina
[uredi | uredi kodo]Prolog – kopališče
[uredi | uredi kodo]San se guli za jutrišnjo maturo, ki jo je Gaša že opravila. Pride Renk, pripoveduje, kako si je prislužil popravni izpit, medtem napihne veliko belo-črno žogo, ki za vse tri postane simbol življenja. Razigranost prekine vest o vdoru sovražnika v sosednjo državo. Sana obidejo temne slutnje o tem, kaj se bo zgodilo z njimi, če bo vojna.
1. Zasliševalnica
[uredi | uredi kodo]Zasliševalec pritiska na Gašo z obljubo, da bo San, ki je v taboršču zbolel z jetiko izpuščen, če se mu vda. Da bi rešila ljubljenega fanta, Gaša končno popusti.
2. Pred kolodvorom
[uredi | uredi kodo]Gaša čaka Sana, toda Sana ni, pač pa pride Renk, ki je bil s Sanom v istem taborišču. Gaša je obupana, Renk jo odpelje v park da bi ji v miru vse povedal.
3. Taborišče
[uredi | uredi kodo]San je hudo bolan, Renk skrbi zanj in mu pomaga. San dobi odločbo o izpustitvi, ker pa ve, da ne bo več dolgo živel, hoče Renku prepustiti svojo številko. Renk se brani, a San na skrivaj zamenja njuna jopiča s številko in Renka odženejo na kamion za domov.
4. Pred kolodvorom
[uredi | uredi kodo]Gaši je strašno hudo, a Renka ne obsoja, lastno trpljenje jo je omehčalo. Renk se pridruži odporniškemu gibanju, kjer se bo boril za dva, zase in za Sana.
5. Nočni gozd
[uredi | uredi kodo]Gašo so osumili vohunstva, Renk pa naj bi izvršil likvidacijo. Gaša mu pove o svojem dejanju, s katerim pa Sana ni mogla rešiti, ker je od jetike umrl, rešil je le njega, Renka, a Renk se je spremenil, postal je trd ,sovražen, nečloveški.
6. Mestni park
[uredi | uredi kodo]Podoba Gašinega spomina, ki ga pripoveduje Renki: Gaša je bila ustrelila policista, s katerim je spala, da bi rešila Sana.
7. Nočni gozd
[uredi | uredi kodo]Gašina izpoved Renka prepriča, odloči se, da bo porok zanjo pred komando in spravi revolver, s katerim bi moral izvršiti likvidacijo. Gaša v zmedenosti misli, da bo streljal vanjo, začne bežati, njen beg opazijo sovražniki in jo ustrelijo. Renk jo gre reševat in pade pokošen od sovražne strojnice. V smrti se spet srečajo vsi trije in so še zmeraj prijatelji.
Epilog – kopališče
[uredi | uredi kodo]Gaša in Renk s forsirano razigranostjo preženeta Sanove slutnje o njihovi usodi. Vsi so polni načrtov in sanj o čudoviti prihodnosti, a hkrati Renk počasi spušča zrak iz žoge, dokler ta cela ne uplahne.
Viri
[uredi | uredi kodo]Obnova citirana po: Alenka Goljevšček: Vsebine dram. Taras Kermauner, Taščica = noj. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1998.