Pojdi na vsebino

Planjava

Planjava
Planjava, s Kamniškega sedla
Najvišja točka
Nadm. višina2,394 m
Prominenca530 m [1]
Koordinate46°21′23.51″N 14°36′36.02″E / 46.3565306°N 14.6100056°E / 46.3565306; 14.6100056
Geografija
Planjava se nahaja v Slovenija
Planjava
Planjava
Lega v Sloveniji
LegaSlovenija
GorovjeKamniško-Savinjske Alpe

Planjava (2394 m) je najvišja in najbolj mogočna gora vzhodnega dela Kamniško - Savinjskih alp. Na zahodu se njeno prepadno ostenje dviga nad Kamniškim sedlom, proti vzhodu pa se z vrha izteka dolg greben proti Škarjam. Na severu pada strma 1000 m visoka stena v Kot ali sklep Logarske doline, južno pobočje pa se s skalnega ovršja spušča prek strmih travnih vesin in gladkih skalnih skokov v Repov kot.

Zgodovina dostopov

[uredi | uredi kodo]

Kot prvi turist je leta 1793 povzpel na Planjavo grof Franz Hohenwart skupaj z domačinom Sprunkom iz Kamniške Bistrice. Pred njima so bili pravgotovo na vrhu že domači lovci. Dr. Frischauf je bil prvič na Planjavi leta 1878. Danes je gora med bolj obiskanimi v Kamniško-Savinjskih alpah.

Dostopi

[uredi | uredi kodo]

Plezalne smeri

[uredi | uredi kodo]

Jugo - vzhodna stena

[uredi | uredi kodo]
  • Spominska smer Štefana Kukovca (VI/V, 350m)
  • Smer Humar - Škarja (V-/IV, 270m)
  • Sobotna smer (V+/IV+, 210m)

Zahodna stena

[uredi | uredi kodo]
  • Steber Planjave - smer X (IV, 400m)
  • Smer Svetelove (IV/III, 170m)
  • Smer skozi rov in okno (IV/III-II, 300m)
  • Kratkohlača (V-/IV, 310m)

Severna stena

[uredi | uredi kodo]
  • Smer Gradišnik - Ogrin (V-/IV, 700m)
  • Smer Dular - Juvan v Glavi (VII, 200m)

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Planjava - peakbagger«. peakbagger.com. Pridobljeno 17. februarja 2015.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]