Plavajoči plavček
| Plavajoči plavček | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
_1.jpg) | ||||||||||||||
| Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Salvinia natans (L.) All., 1785[2] | ||||||||||||||
| Sinonimi | ||||||||||||||
Plavajoči plavček (znanstveno ime Salvinia natans) je vrsta vodne praproti (red Salviniales), ki spominja na nekatere mahove.[4][5][6] Naseljuje različna svetovna območja, za katera so značilne velika količina stoječe in sveže vode, visoka zračna vlažnost in obilo sončne svetlobe. Še posebej pogosta je v Afriki, Aziji, srednji Evropi in Južni Ameriki.[5] Plavajočega plavčka so našli tudi v ameriški zvezni državi Massachusetts, kjer velja za tujerodno (alohtono) vrsto.[4]
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Vrsta je enoletnica.[7] Plavajoči plavček ima dva za kovanec velika okroglasta parna lista, ki plavata na vodni gladini, in tretji listi, ki je potopljen ter deluje kot korenina,[5] na katero spominja tudi njegova nitasto razvejana oblika.[5] V vsakem vretencu se nahajajo trije listi.[7] Lebdenje na vodni gladini je mogoče zaradi številnih z zrakom polnjenih prostorov v tkivih. Papile (majhni enocelični laski), ki izraščajo iz kutikule listne površine, preprečujejo vstop vode in tako omogočajo nemoteno delovanje listov, ki so s papilami zaščiteni tudi pred razkrojem.[5] Laski so odgovorni tudi za lebdenje rastlin na vodni površini.[7]
Na bazalnem spodnjem delu rastline se tvorijo tako imenovani sporokarpi kroglaste oblike, v katerih se nahaja več sporangijev, mest nastajanja spor.[5][8] Ker je plavajoči plavček heterosporna rastlina, ima razvita dva tipa sporangijev: mikrosporangije, v katerih nastajajo moške mikrospore, in makrosporangije, kjer se tvorijo ženske makrospore.[7][8]
Plavčkovi listi preprečujejo prodiranje sončne svetlobe v vodne globine, kar koristi številnim sladkovodnim ribah, ki temnejša mesta uporabijo kot skrivališča in predele za parjenje ter odlaganje jajčec. Manjša količina svetlobe lahko škodi drugim vrstam podvodnih rastlin, katerih fotosinteza je zaradi tega manj učinkovita ali sploh ne poteka. Problem se pojavi predvsem, kadar se plavajoči plavček pretirano namnoži in prekrije površino celotnih ribnikov ali jezer, kar vodi v neizbežno stradanje manj konkurenčnih rastlin.[5]
Ohranitveno stanje
[uredi | uredi kodo]Vrsta je bila na Rdečem seznamu IUCN globalno označena kot najmanj ogrožena vrsta,[1] v Evropi velja za potencialno ogroženo vrsto[9], v Sloveniji pa je uvrščena na Rdeči seznam praprotnic in semenk (Pteridophyta & Spermatophyta)[10] in velja za ranljivo vrsto (varstveni status), ki je tudi močno ogrožena (stopnja ogroženosti).[7] V Sloveniji je vrsto mogoče najti le še na določenih predelih mrtvic reke Mure.[7]
Razširjenost
[uredi | uredi kodo]Plavajoči plavček ima široko območje razširjenosti, saj velja za domačo vrsto na številnih kontinentih. V Afriki je rastlino mogoče najti v Alžiriji, Egiptu, Libiji, Maroku in Tuniziji. V Aziji vodna praprot raste v Afganistanu, Azerbajdžanu, Kitajski, Cipru, Indiji, Indoneziji, Iran, Iraku, Izraelu, Jordaniji, Kazahstanu, Libanonu, severozahodnem Pakistanu, Rusiji, Japonski, Koreji, Savdski Arabiji, Siriji, Tajvanu, Tajski, Turčiji in Uzbekistanu. Praprotnico v Evropi najdemo v Belorusiji, Belgiji, Bolgariji, Češki, Franciji, Nemčiji, Madžarski, Italiji, Nizozemski, Moldaviji, Poljski, Slovaški, Španiji, Ukrajini in državah nekdanje Jugoslavije (tudi v Sloveniji[7][10]).[3]
Galerija
[uredi | uredi kodo]-
Ilustracija plavajočega plavčka. Kot sf so označeni sporokarpi, mi je mikrosporangij, medtem ko ma označuje makrosporangij. -
Ribnik s plavajočimi plavčki v Pragi. -
Dobro vidni plavčkovi sporokarpi. -
V ugodnih razmerah plavček popolnoma prekrije vodno površino.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Allen (IUCN), David (29. julij 2011). »IUCN Red List of Threatened Species: Salvinia natans«. IUCN Red List of Threatened Species. Pridobljeno 26. aprila 2021.
- ↑ Vrsta je bila prvič opisana in poimenovana v Flora Pedemontana 2. 289. 1785.; in Bak. Hdb. 135. NPfl. 402. 1785 »Plant Name Details for Salvinia natans«. IPNI. Pridobljeno 9. maja 2011.
Distribution: Eur. centr.-China bor.-India.
- ↑ 3,0 3,1 »Salvinia natans (L.) All. GRIN-Global«. npgsweb.ars-grin.gov. Pridobljeno 26. aprila 2021.
- ↑ 4,0 4,1 »Profile for Salvinia natans (Floating fern)«. PLANTS Database. USDA, NRCS. Pridobljeno 26. aprila 2021.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 5,6 Joyce McCauley (30. april 2001). »Salvinia natans«. Washington, Pennsylvanian: Washington and Jefferson College. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. decembra 2010. Pridobljeno 26. aprila 2021.
- ↑ »Salvinia Natans«. It's a Fishy Buziness. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. avgusta 2011. Pridobljeno 26. aprila 2021.
- ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 7,5 7,6 »Plavajoči plavček - Urbanatura«. www.urbanatura.si. Pridobljeno 26. aprila 2021.
- ↑ 8,0 8,1 »Botanični terminološki slovar«. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Pridobljeno 26. aprila 2021.
- ↑ Expert), Richard Lansdown (Aquatic Plant; Fred Rumsey (Natural History Museum, London; Consultant), Maarten Christenhusz (European LIFE project-Freelance; Henry Väre (University of Helsinki, Finland); Rouhan, Germinal; Ivanenko, Yury; Elias, Rui Bento; Dyer, Robert (11. junij 2016). »IUCN Red List of Threatened Species: Salvinia natans«. IUCN Red List of Threatened Species. Pridobljeno 26. aprila 2021.
- ↑ 10,0 10,1 »Rdeči seznam praprotnic in semenk« (PDF). Pridobljeno 26. aprila 2021.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
