Pojdi na vsebino

Pnevmocistična pljučnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pnevmocistična pljučnica
SopomenkaPCP, pnevmocistoza, pljučnica Pneumocystis jirovecii
Ciste Pneumocystis jirovecii v bronhoalveolarnem izpirku (barvanje s toluidin modrim O]
Specialnostinfektologija, pulmologija
VzrokiPneumocystis jirovecii
Dejavniki tveganjaoslabel imunski sistem
Diferencialne diagnozedruge vrste pljučnice
Zdravilasteroidi, trimetoprim/sulfametoksazol, pentamidin, trimetreksat, dapson, atovakon, primakin, pafuramidin maleat in klindamicin.

Pnevmocistična pljučnica (PCP) ali pnevmocistoza je pljučnica, ki jo povzroča gliva Pneumocystis jirovecii.[1][2][3] Pneumocystis jirovecii je povzročitelj priložnostne okužbe pri bolnikih z oslabelim imunskim sistemom (na primer pri bolnikih s hivom, krvnimi raki, po presaditvi krvotvornih matičnih celic ali čvrstih organov ...).[4][2] Pojavnost in stopnja smrtnosti zaradi pnevmocistične pljučnice sta se močno povišali med pojavom pandemije aidsa v 80. letih dvajsetega stoletja, z uvedbo učinkovitega protiretrovirusnega zdravljenja pa sta se ponovno zmanjšali.[4]

Simptomi

[uredi | uredi kodo]

Kolonizacija s povzročiteljem pri posameznikih z normalnim imunskim sistemom ni povezana z razvojem bolezni, pri bolnikih z okrnjenim imunski sistemom pa lahko pride do pnevmocistične pljučnice z različno hitrostjo napredovanja okužbe in različno simptomatiko.[4] Simptomi in bolezenski znaki so neznačilni: oteženo dihanje (dispneja) ob naporu, kašelj, subfebrilna temperatura ob hipoksemiji (saturacija manj kot 94 %).[2]

Pri bolnikih s hivom je značilen subakuten potek bolezni, kar pomeni, da se bolezen razvija več tednov, včasih več mesecev. Pri bolnikih z drugimi dejavniki tveganja se bolezen razvije običajno hitro, v nekaj dneh, mogoč pa je tudi počasnejši potek.[2]

Zapleti

[uredi | uredi kodo]

Znan zaplet pnevmocistične pljučnice je pnevmotoraks.[5] Pride lahko tudi do stanja, podobnega sindromu akutne dihalne stiske, kar zahteva intubiranje bolnika.[6]

Povzročitelj

[uredi | uredi kodo]

Pnevmocistično pljučnico povzroča Pneumocystis jirovecii, ki je obligatorni zunajcelični mikroorganizem.[7] Sprva so jo zaradi morfoloških značilnosti uvrstili med praživali,[8]</ref> kasneje pa ugotovili, da gre za kvasovkam podobno glivo.[2] Najprej so ga imenovali Pneumocystis carinii, pozneje pa so ga pri ljudeh preimenovali v P. jirovecii, saj so ugotovili, da P. carinii povzroča okužbo le pri podganah, P. jirovecii pa pri ljudeh.[7]

Pneumocystis jirovecii je pogosto prisoten v pljučih zdravih posameznikov in ne povzroča bolezni.[9] Gre za priložnostno okužbo, ki se pojavi pri bolnikih z oslabelim imunskim sistemom.[4][2]

Dejavniki tveganja

[uredi | uredi kodo]

Pnevmocistična pljučnica se pojavlja pri bolnikih z oslabelim imunski sistemom, zlasti pri bolnikih s hivom.[4][2] Med hiv-negativnimi bolniki so ogroženi predvsem bolniki z različnimi oblikami krvnega raka, osebe po alogeni presaditvi krvotvornih matičnih celic ali čvrstih organov in osebe, ki zaradi različnih kroničnih bolezni prejemajo imunosupresivno ali imunomodulatorno zdravljenje[4] (na primer glukokortikoide, purinske analoge, kalcinevrinske zaviralce, monoklonska protitelesa proti CD52 in CD20 ter antagoniste dejavnika tumorske nekroze α).[7]

Prognoza

[uredi | uredi kodo]

Pnevmocistična pljučnica je pri imunsko oslabelih bolnikih lahko smrtna bolezen; smrtnost pri bolnikih, okuženih s hivom, je 10- do 20-odstotna, pri ostalih imunsko oslabelih pa 30- do 60-odstotna.[7] Za prognozo bolezni sta pomembna hitra diagnoza in čimprejšnje ustrezno zdravljenje. Zamujanje s ciljno terapijo močno poveča stopnjo smrtnosti, predvsem pri bolnikih, ki potrebujejo intubacijo in podporno dihalno terapijo.[4] Slabšo prognozo imajo starejši bolniki (> 50 let), bolniki s pridruženimi okužbami in drugimi boleznimi, bolniki s hemoglobinom < 100 g/L, z visoko aktivnostjo laktat-dehidrogenaze (LDH) in povečano koncentracijo C-reaktivnega proteina. Učinkovitost zdravljenja se pogosto pokaže šele čez 7 do 10 dni – eden prvih znakov izboljšanja je, da lahko bolnik ponovno globoko vdihne zrak. Za neuspeh zdravljenja je pogosto kriva druga sočasna okužba, redkeje odpornost povzročitelja proti zdravljenju.[2]

Zdravljenje

[uredi | uredi kodo]

Pri pnevmocistični pljučnici se uporablja zlasti intravensko protimikrobno zdravljenje s kombinacijo učinkovin trimetoprim/sulfametoksazol.[10] Če zdravljenje s to kombinacijo ni učinkovito ali ni primerno zaradi nežeklenih učinkov, so voljo druga protimikrobna zdravila, ki pa so manj učinkovita in zanje obstaja manj podatkov: primakin s klindamicinom ali intravenski pentamidin ali atovakon.[2] V primeru odpovedi pljuč se uporablja še zdravljenje s kisikom ter glukokortikoidi; slednji zmanjšajo pljučni edem.[10]

Epidemiologija

[uredi | uredi kodo]

Pnevmocistična pljučnica je relativno redka bolezen pri ljudeh, ki imajo normalno delujoč imunski sistem.[1][11] Pojavnost in stopnja smrtnosti zaradi pnevmocistične pljučnice sta se močno povišali med pojavom pandemije aidsa v 80. letih dvajsetega stoletja, z uvedbo učinkovitega protiretrovirusnega zdravljenja pa sta se ponovno zmanjšali.[4] Povečuje pa se razširjenost pri osebah z drugimi oblikami imunske pomanjkljivosti, na primer pri bolnikih po presaditvi organov, z rakavimi ali revmatološkimi boleznimi itd.[7]

Povzročitelj je sicer prisoten povsem po svetu[12] in o primerih pnevmocistične pljučnice poročajo na vseh celinah (razen na Antarktiki).[12] Pri starosti štirih let je več kot 75 % otrok serološko pozitivnih na P. jirovecii, kar kaže na pogostost izpostavljenosti prebivalstva povzročitelju. Raziskava na Kitajskem pri 96 osebah, ki so umrle zaradi s pnevmocistično pljučnico nepovezanih vzrokov (samomor, prometna nesreča ...), so ugotovili, da je bil P. jirovecii prisoten v pljučih pri 65 posameznikih (68 %), kar tudi kaže na to, da je brezsimptomna okužba zelo razširjena.[13] Do 20 % odraslih je v danem trenutku brezsimptomnih prenašalcev povzročitelja. Brezsimptomna okužba lahko vztraja več mesecev, preden jo posameznikov imunski sistem premaga.[14]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Aliouat-Denis, C-M.; in sod. (2008). »Pneumocystis species, co-evolution and pathogenic power«. Infection, Genetics and Evolution. 8 (5): 708–726. doi:10.1016/j.meegid.2008.05.001. PMID 18565802.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 2,7 2,8 Tomažič J. Pljučnica Pneumocystis jirovecii na oddelkih za intenzivno zdravljenje. Okužbe pri kritično bolnih : glivne okužbe in okužbe dihal / [urednik Matjaž Jereb, Igor Muzlovič]. - Ljubljana: Združenje za infektologijo, 2014: 75–83.
  3. https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5533295/pnevmocistoza?query=pnevmocistoza&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 25. 2. 2021.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 4,6 4,7 Glaser A. s sod. Kolonizacija s Pneumocystis jirovecii ali pnevmocistična pljučnica – pregled diagnostičnih metod. Med Razgl. 2016; 55 Suppl 4: 101–10.
  5. Kanne JP, Yandow DR, Meyer CA (Junij 2012). »Pneumocystis jiroveci pneumonia: high-resolution CT findings in patients with and without HIV infection«. AJR Am J Roentgenol. 198 (6): W555–61. doi:10.2214/AJR.11.7329. PMID 22623570. S2CID 7041746.
  6. Nicholas John Bennett (8. avgust 2017). »What are possible complications of Pneumocystis jiroveci pneumonia (PJP)?«. Medscape.
  7. 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 Črne V., Skvarč M. Diagnostični pristop pri bolniku s sumom na okužbo s Pneumocystis jirovecii. Med Razgl. 2014; 53 (3): 347–51
  8. Jereb M. Glivne okužbe dihal na oddelkih za intenzivno zdravljenje. Okužbe pri kritično bolnih : glivne okužbe in okužbe dihal / [urednik Matjaž Jereb, Igor Muzlovič]. - Ljubljana: Združenje za infektologijo, 2014: 22–31.
  9. Ponce, Carolina A.; Gallo, Myriam; Bustamante, Rebeca; Vargas, Sergio L. (Februar 2010). »Pneumocystis Colonization Is Highly Prevalent in the Autopsied Lungs of the General Population«. Clinical Infectious Diseases (v angleščini). 50 (3): 347–353. doi:10.1086/649868. ISSN 1058-4838. PMID 20047487.
  10. 10,0 10,1 Vovko T., Vidmar L. Nekatere pomembne oportunistične in druge okužbe, ki se pojavljajo pri bolnikih, okuženih s HIV in bolnikih z aidsom. V: Tomažič J., Strle F. s sod. Infekcijske bolezni. Ljubljana, Združenje za infektologijo, Slovensko zdravniško društvo 2014/2015: 458-465.
  11. Ryan KJ, Ray CG, ur. (2004). Sherris Medical Microbiology (4th izd.). McGraw Hill. ISBN 978-0-8385-8529-0.
  12. 12,0 12,1 Morris A, Lundgren JD, Masur H, in sod. (Oktober 2004). »Current epidemiology of Pneumocystis pneumonia«. Emerging Infect. Dis. 10 (10): 1713–1720. doi:10.3201/eid1010.030985. PMC 3323247. PMID 15504255.
  13. Ponce CA, Gallo M, Bustamante R, Vargas SL (2010). »Pneumocystis colonization is highly prevalent in the autopsied lungs of the general population«. Clin Infect Dis. 50 (3): 347–353. doi:10.1086/649868. PMID 20047487.
  14. »Pneumocystis pneumonia | Fungal Diseases | CDC«. www.cdc.gov (v ameriški angleščini). 27. julij 2020. Pridobljeno 10. avgusta 2020.