Pojdi na vsebino

Pnevmocistična pljučnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pnevmocistična pljučnica
SopomenkaPCP, pnevmocistoza, pljučnica Pneumocystis jirovecii
Ciste Pneumocystis jirovecii v bronhoalveolarnem izpirku (barvanje s toluidin modrim O]
Specialnostinfektologija, pulmologija
VzrokiPneumocystis jirovecii
Dejavniki tveganjaoslabel imunski sistem
Diferencialne diagnozedruge vrste pljučnice
Zdravilasteroidi, trimetoprim/sulfametoksazol, pentamidin, trimetreksat, dapson, atovakon, primakin, pafuramidin maleat in klindamicin.

Pnevmocistična pljučnica (PCP) ali pnevmocistoza je pljučnica, ki jo povzroča gliva Pneumocystis jirovecii.[1][2][3] Pneumocystis jirovecii je povzročitelj priložnostne okužbe pri bolnikih z oslabelim imunskim sistemom (na primer pri bolnikih s hivom, krvnimi raki, po presaditvi krvotvornih matičnih celic ali čvrstih organov ...).[4][2] Pojavnost in stopnja smrtnosti zaradi pnevmocistične pljučnice sta se močno povišali med pojavom pandemije aidsa v 80. letih dvajsetega stoletja, z uvedbo učinkovitega protiretrovirusnega zdravljenja pa sta se ponovno zmanjšali.[4]

Simptomi

[uredi | uredi kodo]

Kolonizacija s povzročiteljem pri posameznikih z normalnim imunskim sistemom ni povezana z razvojem bolezni, pri bolnikih z okrnjenim imunski sistemom pa lahko pride do pnevmocistične pljučnice z različno hitrostjo napredovanja okužbe in različno simptomatiko.[4] Simptomi in bolezenski znaki so neznačilni: oteženo dihanje (dispneja) ob naporu, kašelj, subfebrilna temperatura ob hipoksemiji (saturacija manj kot 94 %).[2]

Pri bolnikih s hivom je značilen subakuten potek bolezni, kar pomeni, da se bolezen razvija več tednov, včasih več mesecev. Pri bolnikih z drugimi dejavniki tveganja se bolezen razvije običajno hitro, v nekaj dneh, mogoč pa je tudi počasnejši potek.[2]

Zapleti

[uredi | uredi kodo]

Znan zaplet pnevmocistične pljučnice je pnevmotoraks.[5] Pride lahko tudi do stanja, podobnega sindromu akutne dihalne stiske, kar zahteva intubiranje bolnika.[6]

Povzročitelj

[uredi | uredi kodo]

Pnevmocistično pljučnico povzroča Pneumocystis jirovecii, ki je obligatorni zunajcelični mikroorganizem.[7] Sprva so jo zaradi morfoloških značilnosti uvrstili med praživali,[8]</ref> kasneje pa ugotovili, da gre za kvasovkam podobno glivo.[2] Najprej so ga imenovali Pneumocystis carinii, pozneje pa so ga pri ljudeh preimenovali v P. jirovecii, saj so ugotovili, da P. carinii povzroča okužbo le pri podganah, P. jirovecii pa pri ljudeh.[7]

Pneumocystis jirovecii je pogosto prisoten v pljučih zdravih posameznikov in ne povzroča bolezni.[9] Gre za priložnostno okužbo, ki se pojavi pri bolnikih z oslabelim imunskim sistemom.[4][2]

Dejavniki tveganja

[uredi | uredi kodo]

Pnevmocistična pljučnica se pojavlja pri bolnikih z oslabelim imunski sistemom, zlasti pri bolnikih s hivom.[4][2] Med hiv-negativnimi bolniki so ogroženi predvsem bolniki z različnimi oblikami krvnega raka, osebe po alogeni presaditvi krvotvornih matičnih celic ali čvrstih organov in osebe, ki zaradi različnih kroničnih bolezni prejemajo imunosupresivno ali imunomodulatorno zdravljenje[4] (na primer glukokortikoide, purinske analoge, kalcinevrinske zaviralce, monoklonska protitelesa proti CD52 in CD20 ter antagoniste dejavnika tumorske nekroze α).[7]

Prognoza

[uredi | uredi kodo]

Pnevmocistična pljučnica je pri imunsko oslabelih bolnikih lahko smrtna bolezen; smrtnost pri bolnikih, okuženih s hivom, je 10- do 20-odstotna, pri ostalih imunsko oslabelih pa 30- do 60-odstotna.[7] Za prognozo bolezni sta pomembna hitra diagnoza in čimprejšnje ustrezno zdravljenje. Zamujanje s ciljno terapijo močno poveča stopnjo smrtnosti, predvsem pri bolnikih, ki potrebujejo intubacijo in podporno dihalno terapijo.[4] Slabšo prognozo imajo starejši bolniki (> 50 let), bolniki s pridruženimi okužbami in drugimi boleznimi, bolniki s hemoglobinom < 100 g/L, z visoko aktivnostjo laktat-dehidrogenaze (LDH) in povečano koncentracijo C-reaktivnega proteina. Učinkovitost zdravljenja se pogosto pokaže šele čez 7 do 10 dni – eden prvih znakov izboljšanja je, da lahko bolnik ponovno globoko vdihne zrak. Za neuspeh zdravljenja je pogosto kriva druga sočasna okužba, redkeje odpornost povzročitelja proti zdravljenju.[2]

Zdravljenje

[uredi | uredi kodo]

Pri pnevmocistični pljučnici se uporablja zlasti intravensko protimikrobno zdravljenje s kombinacijo učinkovin trimetoprim/sulfametoksazol.[10] Če zdravljenje s to kombinacijo ni učinkovito ali ni primerno zaradi nežeklenih učinkov, so voljo druga protimikrobna zdravila, ki pa so manj učinkovita in zanje obstaja manj podatkov: primakin s klindamicinom ali intravenski pentamidin ali atovakon.[2] V primeru odpovedi pljuč se uporablja še zdravljenje s kisikom ter glukokortikoidi; slednji zmanjšajo pljučni edem.[10]

Epidemiologija

[uredi | uredi kodo]

Pnevmocistična pljučnica je relativno redka bolezen pri ljudeh, ki imajo normalno delujoč imunski sistem.[1][11] Pojavnost in stopnja smrtnosti zaradi pnevmocistične pljučnice sta se močno povišali med pojavom pandemije aidsa v 80. letih dvajsetega stoletja, z uvedbo učinkovitega protiretrovirusnega zdravljenja pa sta se ponovno zmanjšali.[4] Povečuje pa se razširjenost pri osebah z drugimi oblikami imunske pomanjkljivosti, na primer pri bolnikih po presaditvi organov, z rakavimi ali revmatološkimi boleznimi itd.[7]

Povzročitelj je sicer prisoten povsem po svetu[12] in o primerih pnevmocistične pljučnice poročajo na vseh celinah (razen na Antarktiki).[12] Pri starosti štirih let je več kot 75 % otrok serološko pozitivnih na P. jirovecii, kar kaže na pogostost izpostavljenosti prebivalstva povzročitelju. Raziskava na Kitajskem pri 96 osebah, ki so umrle zaradi s pnevmocistično pljučnico nepovezanih vzrokov (samomor, prometna nesreča ...), so ugotovili, da je bil P. jirovecii prisoten v pljučih pri 65 posameznikih (68 %), kar tudi kaže na to, da je brezsimptomna okužba zelo razširjena.[13] Do 20 % odraslih je v danem trenutku brezsimptomnih prenašalcev povzročitelja. Brezsimptomna okužba lahko vztraja več mesecev, preden jo posameznikov imunski sistem premaga.[14]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 Aliouat-Denis, C-M.; in sod. (2008). »Pneumocystis species, co-evolution and pathogenic power«. Infection, Genetics and Evolution. 8 (5): 708–726. doi:10.1016/j.meegid.2008.05.001. PMID 18565802.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 2,7 2,8 Tomažič J. Pljučnica Pneumocystis jirovecii na oddelkih za intenzivno zdravljenje. Okužbe pri kritično bolnih : glivne okužbe in okužbe dihal / [urednik Matjaž Jereb, Igor Muzlovič]. - Ljubljana: Združenje za infektologijo, 2014: 75–83.
  3. ↑ https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5533295/pnevmocistoza?query=pnevmocistoza&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 25. 2. 2021.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 4,6 4,7 Glaser A. s sod. Kolonizacija s Pneumocystis jirovecii ali pnevmocistična pljučnica – pregled diagnostičnih metod. Med Razgl. 2016; 55 Suppl 4: 101–10.
  5. ↑ Kanne JP, Yandow DR, Meyer CA (Junij 2012). »Pneumocystis jiroveci pneumonia: high-resolution CT findings in patients with and without HIV infection«. AJR Am J Roentgenol. 198 (6): W555–61. doi:10.2214/AJR.11.7329. PMID 22623570. S2CID 7041746.
  6. ↑ Nicholas John Bennett (8. avgust 2017). »What are possible complications of Pneumocystis jiroveci pneumonia (PJP)?«. Medscape.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 Črne V., Skvarč M. Diagnostični pristop pri bolniku s sumom na okužbo s Pneumocystis jirovecii. Med Razgl. 2014; 53 (3): 347–51
  8. ↑ Jereb M. Glivne okužbe dihal na oddelkih za intenzivno zdravljenje. Okužbe pri kritično bolnih : glivne okužbe in okužbe dihal / [urednik Matjaž Jereb, Igor Muzlovič]. - Ljubljana: Združenje za infektologijo, 2014: 22–31.
  9. ↑ Ponce, Carolina A.; Gallo, Myriam; Bustamante, Rebeca; Vargas, Sergio L. (Februar 2010). »Pneumocystis Colonization Is Highly Prevalent in the Autopsied Lungs of the General Population«. Clinical Infectious Diseases (v angleščini). 50 (3): 347–353. doi:10.1086/649868. ISSN 1058-4838. PMID 20047487.
  10. ↑ 10,0 10,1 Vovko T., Vidmar L. Nekatere pomembne oportunistične in druge okužbe, ki se pojavljajo pri bolnikih, okuženih s HIV in bolnikih z aidsom. V: Tomažič J., Strle F. s sod. Infekcijske bolezni. Ljubljana, Združenje za infektologijo, Slovensko zdravniško društvo 2014/2015: 458-465.
  11. ↑ Ryan KJ, Ray CG, ur. (2004). Sherris Medical Microbiology (4th izd.). McGraw Hill. ISBN 978-0-8385-8529-0.
  12. ↑ 12,0 12,1 Morris A, Lundgren JD, Masur H, in sod. (Oktober 2004). »Current epidemiology of Pneumocystis pneumonia«. Emerging Infect. Dis. 10 (10): 1713–1720. doi:10.3201/eid1010.030985. PMC 3323247. PMID 15504255.
  13. ↑ Ponce CA, Gallo M, Bustamante R, Vargas SL (2010). »Pneumocystis colonization is highly prevalent in the autopsied lungs of the general population«. Clin Infect Dis. 50 (3): 347–353. doi:10.1086/649868. PMID 20047487.
  14. ↑ »Pneumocystis pneumonia | Fungal Diseases | CDC«. www.cdc.gov (v ameriški angleščini). 27. julij 2020. Pridobljeno 10. avgusta 2020.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pnevmocistična_pljučnica&oldid=6278908«