Pojdi na vsebino

Podpredsednik Združenih držav Amerike

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Podpredsednik
Združenih držav Amerike
Podpredsednik Združenih držav Amerike Predsednik ameriškega Senata
Status2. najpomembnejši naziv izvršilne veje oblasti
Predsednik ameriškega senata
ČlanKabinet predsednika
Varnostni svet ZDA
Nacionalni vesoljski svet
RezidencaNumber One Observatory Circle
SedežWashington, D.C.
PredlagateljPredsednik Združenih držav Amerike
Mandat4 leta
Začetek delovanja4. marec 1789 (1789-03-04)[1][2]
Prvi nosilecJohn Adams[3]
Plača230,700 $ letno
Spletna stranwww.whitehouse.gov

Podpredsednik Združenih držav Amerike (angleško: The vice president of the United States) je javni položaj, ki ga določa ameriška ustava. Je prvi v liniji nasledstva za položaj predsednika ZDA v primeru smrti, odstopa ali odstavitve predsednika. Po določilih ameriške ustave opravlja funkcijo predsednika senata, sicer pa nima nobenih pooblastil.

Trenutna podpredsednica je Kamala Harris.[4]

Izbira

[uredi | uredi kodo]

Skupaj s predsednikom se voli tudi podpredsednika, ki je voljen za enako mandatno dobo in mora izpolnjevati enake pogoje za izvolitev kot predsednik. Slednje sicer ni posebej določeno v ustavi, vendar je razumljivo, saj lahko podpredsednik postane predsednik brez posebne izvolitve. Sicer podpredsednik nima nobenih pooblastil, razen da vodi senat. Če bi predsednik umrl ali izgubil mandat zaradi odvzema ali odstopa ali postal nesposoben za njegovo izvajanje, stopi na njegovo mesto podpredsednik, kar se je doslej zgodilo le dvakrat.

V teoriji je možen naslednji nenavaden položaj: novi predsednik, prej podpredsednik, imenuje svojega podpredsednika (potrdi ga kongres z večino glasov v obeh domovih). Če nato predsednik izgubi mandat, ga nadomesti podpredsednik, ki pa ni bil izvoljen (Gerald Ford, ki je nasledil Richarda Nixona, ni bil izvoljen).

Sedež

[uredi | uredi kodo]

Sedež ameriškega podpredsednika je rezidenca Number One Observatory Circle v Washingtonu[5].

Rezidenca Number One Observatory Circle

Seznam podpredsednikov

[uredi | uredi kodo]

Glej članek: Seznam podpredsednikov Združenih držav Amerike

Še živeči nekdanji podpredsedniki

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Maier, Pauline (2010). Ratification: The People Debate the Constitution, 1787–1788. New York, New York: Simon & Schuster. str. 433. ISBN 978-0-684-86854-7.
  2. »March 4: A forgotten huge day in American history«. Philadelphia: National Constitution Center. 4. marec 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. februarja 2018. Pridobljeno 24. julija 2018.
  3. Smith, Page (1962). John Adams. Zv. Volume Two 1784–1826. Garden City, New York: Doubleday. str. 744. {{navedi knjigo}}: |volume= ima odvečno besedilo (pomoč)
  4. »Joe Biden prisegel kot 46. predsednik ZDA: Vodili bomo z zgledom moči, ne samo z močjo zgleda«. RTVSLO.si. Pridobljeno 20. januarja 2021.
  5. Weiss, Brennan. »Inside Number One Observatory Circle, the often overlooked but stunning vice president's residence where the Pences live«. Business Insider. Pridobljeno 19. junija 2019.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]