Cerkev sv. Jurija, Tibiče
Podružnična cerkev Tibiče je rimskokatoliška cerkev v Tibiču[1] (nemško Tibitsch), zaselku na severni obali Vrbskega jezera med Vrbo in Porečami ob Vrbskem jezeru v koroški občini Teholica ob Vrbskem jezeru (okraj Celovec-dežela), v dekaniji Celovec dežela. Ima patronat svetega Jurija. Podružnična cerkev je pod spomeniškim varstvom.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Podružnična cerkev svetega Jurija je bila prvič omenjena v listini iz leta 1616. Leta 1991 je bila v celoti obnovljena.
Arhitektura
[uredi | uredi kodo]Zunanjost
[uredi | uredi kodo]Majhna baročna stavba iz 17. stoletja z vbočenim poligonalnim korom ima vzhodni grebenski stolpič. Zakristija se nahaja na severni strani kora. Zahodno preddverje stoji na opečnih stebrih.
Notranjost
[uredi | uredi kodo]Ladja je sklenjena s sodčastim sklepnikom s tremi pari kapitelov in štukaturnimi okvirnimi ploščami na vrhu sklepnika. Okna so baročna. V notranjosti je lesena zahodna galerija in okroglo obokan triumfalni lok. Kor ima enoprostorni obok s tremi kvartini in žlebičastim sklepnikom. Križno obokana je tudi zakristija na severni strani kora.
Notranja oprema
[uredi | uredi kodo]Glavni oltar iz leta 1699 je v ljudskem slogu in je bil temeljito prenovljen leta 1941. Na njem je izrezljana figura svetega Jurija, ob strani je naslikano Gospodovo oznanjenje, v sredini pa so figure svetega Ožbolta, svetega Florijana in svetega Jožefa. V levem stranskem oltarju je freska svetega Petra pred Kristusom, ki jo obdaja navidezna arhitektura oltarja iz 19.-20. stoletja. Ob strani so baročne figure svetega Valentina, svetega Silvestra, svetega Petra in svetega Pavla, ki so bile obnovljene v 19. stoletju. Stranski oltar je iz druge polovice 17. stoletja z barokizirano figuro Madone iz 19. stoletja; v sredini je figura svete Barbare. Prižnica je iz sredine 18. stoletja z evangelijskimi slikami v spandrejih.
Baročni kronogram v slovenščini
[uredi | uredi kodo]Baročni kronogram v slovenščini v podružnični cerkvi v Tibičah je po besedah Teodorja Domeja okoli leta 1766 naročil župnik v Šmartinu na Teholici Jožef Primož Posačnik (1710-1787). [2] Kronogram se glasi:
„ChrIstVsh Nash LVbesnIVI InVDobrV // te PoVhenI IsVeLIzhar Ie KsVeteMVPe // trV RekV Pa∫sI oVze, PaSsI AgnIete.“
(= Christvsh nash lvbesnivi inv dobrvte povheni isvelizhar // je k svetemv Petrv rekv pa∫si ovze, passi agniete – prevod v nemščino: »Christus // unser der Güte-volle Erlöser der zum hl. Petrus sagte, // hüte die Schafe, hüte die Lämmer]).
Po mnenju Teodorja Domeja rdeče črke v kronogramu označujejo letnico 1771.
Kulturnozgodovinski pomen tega in še dveh kronogramov v slovenskem jeziku na Koroškem iz 18. stoletja je v tem, da so kronogrami sami po sebi izraz dvorske jezikovne kulture in so po Grafu (po Werlandu) "otrok renesanse, ki je zrasel v času baroka".[3][4] Na Koroškem so slovenski kronogrami iz 18. stoletja ohranjeni v treh cerkvenih stavbah, dveh severno od Vrbskega jezera in eni na Zilji. Še en kronogram je iz 19. stoletja in se nahaja v cerkvi Šenturha pri Žihpoljah na Gurah.
Slovenski kronogrami na Koroškem so glede na zgodovinski jezikovni kontekst še toliko bolj izjemni, saj so v slovenskem knjižnem oz. pisnem jeziku sredi 18. stoletja v še kako pomembnem literarnem gibanju "bukovništva", v katerem so se udejstvovali samouki oz. ljudski pesniki, še vedno prevladovali prevodi. Šele proti koncu 18. stoletja pa je gibanje doživelo vrhunec v klasičnem "bukovništvu" z novotvorbami (na primer z Miha Andreaš (1762-1821), Andrej Šuster Drabosnjak) (1768-1825), France Leder - Lisičjak (1833-1908)).
Poleg tega so kronogrami iz Tibič in iz cikla fresk svete Barbare na Teholici ter v podružnični cerkvi svete Magdalene v Bistrici na Zilji med najstarejšimi slovenskimi napisi v javnih prostorih na Koroškem.[5][6]
Literatura
[uredi | uredi kodo]- TIBITSCH. V: Die Kunstdenkmäler Österreichs. Dehio Kärnten 2001. S. 952.
- Bojan-Ilija Schnabl: Chronogramm. In: Sturm-Schnabl, Katja; Schnabl, Bojan-Ilija (2016), Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942, Wien-Köln-Weimar: Böhlau Verlag, Bd. 215–217, COBISS 1877638, ISBN 978-3-205-79673-2.
Spletne povezave
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ Pavel Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja / Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Razred za filološke in literarne vede, SAZU, 2010), str. 119, 169, ISSN 0560-2920. (COBISS).
- ↑ T. Domej : Stenske slike s slovenskimi napisi v župnijski cerkvi v Šmartinu na Teholici. V: Koledar Mohorjeve družbe 1998. Celovec 1997, str. 108–110.
- ↑ K. Graf : Ein barockes Wort-Zahl-Spiel : Chronogramme in Schwäbisch Gmünd. V : Barock in Schwäbisch Gmünd. Aufsätze zur Geschichte einer Reichsstadt im 18. Jahrhundert. Schwäbisch Gmünd 1981, 125–133
- ↑ Kronogrami so pogosti v latinskih besedilih in so se sprva uporabljali predvsem v latinščini. Pogosto so se uporabljali na sakralnih ali posvetnih stavbah v nadgrajenih črkah ali na freskah, da bi označili datum ustanovitve ali gradnje, ki je neposredno povezan z besedilom napisa, ali pa napis s kronogramom spominja na dogodek, katerega letnica je razvidna iz napisa. Glej: Bojan-Ilija Schnabl: Chronogramm. In: Sturm-Schnabl, Katja; Schnabl, Bojan-Ilija (2016), Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942, Wien-Köln-Weimar: Böhlau Verlag, Bd. 215–217, COBISS 1877638, ISBN 978-3-205-79673-2
- ↑ Bojan-Ilija Schnabl: Chronogramm. In: Sturm-Schnabl, Katja; Schnabl, Bojan-Ilija (2016), Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942, Wien-Köln-Weimar: Böhlau Verlag, Bd. 215–217, COBISS 1877638, ISBN 978-3-205-79673-2
- ↑ Bojan-Ilija Schnabl: Inschrift, slowenische. In: Sturm-Schnabl, Katja; Schnabl, Bojan-Ilija (2016), Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942, Wien-Köln-Weimar: Böhlau Verlag, Bd. 529–532, COBISS 1877638, ISBN 978-3-205-79673-2