Pogovor:Agnosticizem

Agnosticizem NI filozofska smer. Je stališče (tako piše v Wikipediji) glede nekega posebnega problema. Sem pobrisal.

--Lynxmb 20:29, 26 januar 2007 (CET)

Sokrat kot agnostik

V članku je zdaj zapisano, kaj agnostik trdi - poslušati samo razum, ne poslušati religije, ali kakršno koli dokončno pravilo, kaj in kako poslušati ali česa ne poslušati.

Kolikor jaz vem (in sledi tudi iz etimologije) je agnostik tisti, ki se zaveda, česa vsega (še) ne ve. Med drugim pogosto tudi (še) ni z gotovostjo prepričan, kaj je sploh mogoče izvedeti in ali mogoče česa sploh ni mogoče izvedeti (unknown/unknowable...) in tudi o tem (v tistem času) ne postavlja dokončnih trditev, a tudi dokončno ne trdi, da jih nikoli ne bo mogoče postaviti (razen morda, kadar se uspe trditev matematično dokazati). Mnogi med njimi so se tudi že srečali z optičnimi prevarami in podobnomi posebnostmi zaznavanja in pomnjenja (in interpretiranja - recimo kvantni svet) stvarnosti. Marsikateri se tudi zaveda, da najbrž njemu znane (in lahko tudi njegovi civilizaciji in kulutri znane) metode pridobivanja in preverjanja znanja (najbrž, ker tudi tega ne ve zagotovo) niso vse, ki so možne, in je zato možno in verjetno, da se bo njegova predststava o čemerkoli v takem primeru morala spremeniti.

Za to vrsto agnostikov je tudi značilno, da so se s tem sprijaznili, in da zaradi zavesti, česa vsega ne vejo, ne trpijo. Tak pristop k svojem vedenju o stvarstvu (če je bilo ustvarjeno) zelo olajša sprejemanje odkritij novih dejstev, ki se ne skladajo z dotedanjo predatavo o svetu, in zna imeti še kak drug koristen učinek. Slabih stranskih učinkov doslej ne poznam.

Agnosticizem v tem smislu bi morda lahko bil nasprotje dogmatizma.

Najstarejši agnostik te vrste, za katerega vem, je bil najbrž Sokrat. Njegov stavek, običajno navajan kot "vem, da nič ne vem", je sicer tako vzet iz konteksta, da sploh ni smiseln. Bližje bi bilo razumevanje kot "vem, da o ničemer ne vem nič dokončnega", vendar tudi ta potrebuje kontekst. V njegovem času naj bi ga po Platonovem pisanju sodeč imeli za najmodrejšega v tedanjem grškem svetu, pa mu to ni stopilo v glavo tako, da bi bil prepričan, da se najbolje razume tudi na reči, ki jih ne pozna.

Za anekdoto, ki jo poznam in to ilustrira še veliko bolje (in s katero to običajno pojasnim), ne poznam vira in je zato še ne bom napisal tu, dokler ne pobrskam, če jo uspem kje najti že zapisano (in itak nekaj brskam po Sovrétovi bibliografiji in tam utegne to biti...). --Marjan Tomki SI(pogovor) 15:41, 11. januar 2021 (CET)