Pojdi na vsebino

Pogovor:Dan upora proti okupatorju

Vsebina strani ni podprta v drugih jezikih.
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Včasih - bi bilo mogoče bolje "nekoč"?

[uredi kodo]

Dan upora proti okupatorju (včasih samo Dan osvobodilne fronte ali Dan OF) je državni praznik

Včasih je večpomenski prislov. Verjetno tu pomeni nekoč, lahko (in pogosto) pa pomeni tudi občasno (ne vedno, ampak tudi ne nikoli), torej če se prejšnje ime praznika občasno še vedno uporablja. Ta nejasnost me malce moti, sploh ker ne vem zanesljivo kateri od pomenov - ali morda celo oba - je tu veljaven (ker preimenovanja teh praznikov nisem ne spremljal ne raziskal), ne vem pa če (in v kateri pomen) naj popravim.

Zlasti, če sta v veljavi oba pomena, bo pač prav, če me bo to še naprej motilo... Marjan Tomki SI (pogovor) 15:00, 15. september 2024 (CEST)[odgovori]

Še nekaj malenkosti... Kolikor lahko vidim, je bil eden prvih dni odpora (tudi oboroženega spopada) proti Fašistom že precej pred 22. julijem. Sicer je tole po ubesedenju sodeč verjetno politično pristranski vir,[1] ampak je naslednje vseeno raziskave vredno:
  • Tole je precej nedvoumno, čeprav bi bilo treba najti še kak vir

Proti italijanskemu okupatorju so se člani TIGRa upirali že vse od ustanovitve septembra leta 1927[1]

ampak praznik dneva vstaje je bil ob razglasitvi verjetno mišljen za začetek oboroženega odpora po začetku druge svetovne vojne, oziroma po zasedbi Jugoslavije. Prva slovenska žrtev oboroženega spopada proti z okupatorjem po začetku druge svetovne vojne je tudi znatno prej, kot 22.7. :

Kot prva žrtev tega boja pa je 13. maja 1941, torej dobra dva meseca pred zapovedanim Dnevom vstaje, v spopadu na Mali gori pri Ribnici na Dolenjskem[1][2][3] umrl vodja vojaškega dela organizacije Danilo Zelen.

  • Raziskave (in če drži, oziroma če se najde dober vir ki to podpira, omembe v članku) vredno pa je tudi tole, na kar doslej še nisem naletel:

Pred tem datumom (22. julijem) so Slovenci izvedli že več oboroženih akcij proti dejanskemu okupatorju. Proti nemškemu okupatorju so se 29. aprila 1941 prvi uprli SKOJ-evci (člani zveze komunistične mladine Jugoslavije). Še istega dne so nacisti zaprli 11 Mariborčanov, kasneje pa še 60.[1]

Jasno je še nekaj: 4 julij (1941)Edit: 7. julij (1941) so v Srbiji imenovali tudi "prva partizanska puška", torej prvi strel partizanov na nasprotnike, in če so - kot kažejo pojasnila spremembe zakonodaje o tem prazniku - so iskali slovenski dogodek podobne vrste, torej prvi strel na sovražnika (ki pa 22. julija 1941 ni meril na okupatorje, ampak na njihov domnevne slovenske sodelavce). Marjan Tomki SI (pogovor) 08:40, 16. september 2024 (CEST)[odgovori]
Zgoraj sem napisal: Jasno je , pa sem se motil. 4. julij (1941) je bil Dan borcev (SFRJ), imenovan tudi Dan vstaje v Jugoslaviji, v spomin na dan, ko se je leta 1941 v Beogradu sestal Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije in pozval k splošni vstaji; prvi partizanski streli v Srbiji pa so odjeknili 7. julija.
V bodoče moram malo bolj premisliti, ko mi bo naslednjič prišlo za na misel, da bi brez premisleka (in preverjanja) o čem zapisal: "Jasno je..." Marjan Tomki SI (pogovor) 10:25, 16. september 2024 (CEST)[odgovori]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Uredništvo?. »Dan vstaje naroda Slovenije: tako so vas vlekli za nos«. Domovina. Domovina d.o.o. Brnčičeva 41e 1231 Ljubljana Črnuče. Pridobljeno 16. septembra 2024.
  2. ↑ »Bitka na mali gori Delo«. Delo. 2012. Pridobljeno 28. julija 2021.[mrtva povezava]
  3. ↑ »Bitka na Mali gori«. Zgodovina na dlani. Pridobljeno 28. julija 2021.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pogovor:Dan_upora_proti_okupatorju&oldid=6298648«