Pojdi na vsebino

Pogovor:Interferometrija

Vsebina strani ni podprta v drugih jezikih.
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

(Odvečne) kategorije

[uredi kodo]

Angleški članek ima kategorijo optical instruments, wikipedija pa še kategorijo optical devices kamor vodijo optične naprave. In v čem je razlika prvih dveh na en? Prepisani definiciji tega sta:

  • An optical instrument either processes light waves to enhance an image for viewing, or analyzes light waves (or photons) to determine one of a number of characteristic properties.
  • An optical device is a device that creates, manipulates, or measures electromagnetic radiation.

Kolikor vem, so light waves še vedno electromagnetic radiation, ni mi pa jasna razlika med process in creation itd. Determination of a number of characteristic properties je lahko tudi measurement. :-) Že definiciji mi delujeta sporno, kaj vse so nametali vanju, pa zaenkrat nisem preverjal. Angleščina je včasih rada kar poetična.

Pregled fotometričnih količin in enot SI
količina enota SI razsežnost
[a]
opombe
ime oznaka[b] definicija ime oznaka
svetlobna energija , lumensekunda lms lumensekunda se včasih imenuje talbot.
gostota svetlobne energije lumensekunda na kubični meter lm⋅s/m3 svetlobna energija na enoto prostornine
, , lumen (= kandela steradian) lm (= cdsr) svetlobna energija na časovno enoto
kandela (= lumen na steradian) cd (= lm/sr) osnovna enota SI. Svetlobni tok na enoto prostorskega kota.
svetlost kandela na kvadratni meter cd/m2 (= lm/(sr⋅m2)) svetlobni tok na enoto prostorskega kota na enoto projicirano površino vira. Kandela na kvadratni meter se zunaj SI včasih imenuje nit.
osvetljenost luks (= lumen na kvadratni meter) lx (= lm/m2) za osvetljenost površine. Vpadni svetlobni tok na površino.
gostota svetlobnega toka lumen na kvadratni meter lm/m2 svetlobni tok oddan, odbit in prenešen na površino na enoto površine.
lumen na kvadratni meter lm/m2 oddani svetlobni tok s površine
luks sekunda lx⋅s časovno integrirana osvetljenost
svetlobni izkoristek (sevanja) lumen na vat lm/W razmerje med svetlobnim tokom in sevalnim tokom. Znaša lahko do 683,002.
svetlobni izkoristek (vira) , , lumen na vat lm/W razmerje med svetlobnim tokom in porabo energije
1 svetlobni izkoristek, normaliziran z največjim možnim izkoristkom
Glej tudi:
  1. Simboli v tem stolpcu označujejo razsežnosti. »«, »« in »« pomenijo dolžino, čas in svetilnost, ne pa simbole za enote liter, tesla in džul.
  2. Organizacije za standardizacijo priporočajo, da se fotometrične količine označijo z indeksom »v« (za »vizualno«), da bi se izognilo zamenjavi z radiometričnimi ali fotonskimi količinami. Na primer: USA Standard Letter Symbols for Illuminating Engineering USAS Z7.1-1967, Y10.18-1967

Ravno sem včeraj ugotovil pri značilnostih svetlobe (vsaj vidnega dela elmg. spektra) glede termina brightness (Helligkeit), ki ga tukaj (še) ni. Potem pa pridejo na sceno poetični slovanski jeziki – kaj je svetlost, se ve, oziroma se naj bi vedelo, v makedonščini je npr. brighness, zanimivo, светлост, svetlost, torej luminance, pa je блескавост, kateri na hitro ne bi znal najti sorodne ustreznice v slovenščini, razen, če bi si izmišljeval po zgledih in/ali sorodni izgovorjavi. Še naprej (še vedno v makedonščini) – сјајност je pa izsev (alias luminoznost), torej luminosity. Tudi, če si pomagaš z enotami, pmsm ne prideš vedno skozi. Ruščina za brightness rabi яркость, ki ji tudi na hitro težko najdeš ustreznico (jasno, zastarela jarkost je sicer lepa slovenska beseda, ki je verjetno nihče več ne rabi in tudi je vprašanje kaj sploh pomeni, oz. je pomenila?), яркость pa rabi tudi za svetlost, kar pa podobno rabi tudi slovenščina, če prav vem, vendar nisem čisto prepričan, kjer gre pri svetlosti za razliki med fizikalnim in fiziološkim merilom. Za razliko gre že pri svetilnosti prek katere je definirana svetlost, tako ali drugače, kot svetilnost na ploskovno enoto:

Pri oznakah je tudi hec, saj angleščina tako za Leuchtdichte (svetlost) kot za Leuchtkraft (izsev) rabi oznaki in , torej obakrat črko L (indeksi niso tako pomembni). Tudi tu se za svetlost in izsev v člankih rabi , čeprav bi bilo, da je zmešnjava še pred enotami večja, za svetlost boljša oznaka , kot je rabil npr. Strnad v F2:518 – po ovinkih morda ravno iz brightness, kar bi itak bilo vsaj pol narobe ... Je pa še vsaj relativna svetlost (relative luminance, Luminanz). --xJaM (pogovor) 03:30, 26. oktober 2017 (CEST)[odgovori]

Če se vrnemo k problematiki organizacije vsebine, je res dilema, ali pisati o merilni napravi ali merilni metodi. Podoben problem kot mikroskop/mikroskopija. V vsakem primeru pa se mi osebno zdi odveč, da sta tako članek o metodi kot preusmeritev z imena naprave v kategorijah za metodo in naprave. To zmede človeka, ki ne pričakuje, da bo prišel z obeh koncev na isti naslov (NNO). — Yerpo Ha? 13:47, 26. oktober 2017 (CEST)[odgovori]
Podobno verjetno fotometer/fotometrija ipd. Se ti zdi, da je potem samostojni članek o napravi, ki je v članku omenjen na začetku in vsaj v razdelku »Glej tudi« v mnogih različicah, odveč? Spektroskopija je verjetno več kot samo metoda, ali se motim? Pa tudi zgoraj omenjeni kategoriji na angleški Wikipediji obe govorita o nekakšnih napravah in ne o metodah, vsaj glede na poimenovanje govorim to. Pa je zadnja, ki je včeraj šla ven od tu, notri v angl. članku. Na NNO nisem pomislil. V obeh kategorijah so nekakšne naprave (v eni npr. zrcalni galvanometer itd., v drugi pa npr. fotocev (phototube): pri tem npr. photocell vodi do detektor svetlobe). Metod skoraj ne vidim. Npr. obstajata dva ločena članka – avtokolimator in avtokolimacija, ki sem ju ravno našel. Lahko sicer, da gre samo za specifiko in pri interferometriji in interferometrih ni potrebna. Malo zmede je vsakakor, imam občutek. --xJaM (pogovor) 14:25, 26. oktober 2017 (CEST)[odgovori]
Meni se zdi malo odveč imeti samostojen članek "Interferometer", ja. Sicer po tej logiki bi morali imeti vse o mikroskopih tudi pod naslovom Mikroskopija, a je mikroskop precej bolj uveljavljena beseda (:enwiki ima sicer oba, Microscope in Microscopy). Je pa vključitev v kategorijo Optical instruments za članek Interferometry pmm zgrešena, ampak se mi ne da kregat tam. Logična bi se mi zdela taka struktura:
Kategorija:Interferometrija
glavni članek Interferometrija
[članki o tipih interferometrije in ostalih vidikih (recimo Joint Institute for VLBI in Europe)]
Kategorija:Interferometri
preusmeritev Interferometer kot glavni pomen
[različni tipi interferometrov]
Yerpo Ha? 14:40, 26. oktober 2017 (CEST)[odgovori]

Aha, potem te razumem, če tako meniš, da je tam ta kategorija zgrešena, in naj ostane zunaj. Tudi meni se zdi tvoja struktura dovolj smiselna, in njeno rabo bi veljalo razmislit tudi pri drugih primerih. Ta zgled bi lahko kam dal kot predložni zgled skeletne zgradbe takšne vrste kategorizacije pmsm. Pa še, NMO govori, oz. največ navaja hiperpovezave, ki v tem sotvarju niso niti kritizirane, in, ja, seveda, tudi zanje velja to, kar se velikokrat zgodi kot dvojne preusmeritve. Tu je pa še ena stopnja v drugo smer, namreč dodatni vidik same kategorizacije. In btw, treba bo posodobit še zgornjo razpredelnico »fotometričnih enot SI« z vsaj še 4-mi količinami, med katerimi ni zgoraj omenjene relativne svetlosti. --xJaM (pogovor) 14:59, 26. oktober 2017 (CEST)[odgovori]

Pa mogoče še dodati stolpec z definicijami, kot ima nemška predloga, vendar eno količino manj. Svetlost (Leuchtdichte) je, mimogrede, tam še 'splošneje' definirana kot zgoraj (kjer je vsaj ) s svetlobnim tokom (Lichtstrom), in zapisana kar s tamkajšnimi oznakami:

Še dve zadregi se mi postavljata. Kam bi pa v zgornji skelet kategorizacije dal npr. poskuse – kot je npr. Michelson-Morleyjev poskus, če sploh? Ali je to kar že 'ostali vidik'? In še nad – Kategorija:Interferometrija je, oziroma so (lahko) še strehe. Na primer ena:

kategorija:gravitacijska astronomija // kategorija:gravitacijska fizika // ...
glavni članek gravitacijska astronomija // gravitacijska fizika
kategorija:interferometrija (lahko je še kaj vmes ali zadaj/spodaj ...)

--xJaM (pogovor) 16:05, 26. oktober 2017 (CEST)[odgovori]