Pogovor:Književnost

Delitev na epiko in liriko v članku

Menim, da je obstoječa delitev nesmiselna, ker se vnosi iz obeh področij prepletata - primer: roman je lahko tako zgolj pripovedni (epski - npr. realistični in naturalistični roman), lahko pa je tudi osebnoizpovedni (lirski - npr. romantični, ekspresionistični roman). Oba izraza sta v določenem pomenu sicer lahko sinonimna izrazoma proza in poezija, a so v tem primeru vnosi pod obema razdelkama mešani (npr. balada pod epika, črtica pod lirika).

Predlagam, da se razdelek epika preimenuje v proza, lirika v poezija, vnose pa se temu primerno prerazporedi. --Janus 16:19, 1 februar 2006 (CET)

Pesem (poezija) je lahko popolnoma epska (zdi se mi da so lep primer nekatere Aškerčeve pesnitve) in proza je lahko zelo lirska (se ne spomnim nobenega primera). Tako da je delitev na poezijo in prozo najprimernejša. Če pa bomo dobili kakšnega ustreznega strokovnjaka jih bo pa že detalnejše #pošlihtal#. --Janez Novak 16:29, 1 februar 2006 (CET)

Primer za lirsko prozo bi med bolj znanimi lahko bilo Trpljenje mladega Wertherja Spreminjam torej razdelke. --Janus 21:58, 1 februar 2006 (CET)

Slovstvo, književnost, literatura

Po Ivanu Prijatelju je:

• a) slovstvo - vse, kar je izraženo z besedo
• b) književnost - vse, kar je zapisano
• c) literatura - leposlovje.

Zadnji dve kategoriji se dostikrat prekrivata.

Glej I. Prijatelj: sestavek Literarna zgodovina v Izbranih esejih 1, 1952 in www.ff.uni-lj.si/oddelki/primknjz/zapiski/uvod2003_2004.doc. --Eleassar ^pogovor 18:23, 21. september 2007 (CEST)

Po VSL pa je literatura: književnost, celota pisnega izročila človeštva; v ožjem pomenu celota jezikovnih umetnin (leposlovje). --Andrejj 22:08, 21. september 2007 (CEST)

Bomo počakali na kakega strokovnjaka. Leksikoni sicer ne slovijo kot zelo zanesljivi viri, vendar potrebujemo še kako potrdilo, kako je s tem. --Eleassar ^pogovor 23:32, 23. september 2007 (CEST)

V Praktičnem spisovniku piše takole: "Izraz književnost v slovenski mesečni bibilografiji še ustreza tradicionalni terminologiji, po kateri je književnost vse, kar je slovstvenega objavljeno v knjižni obliki, za razliko od vsakdanjega pomena besede književnost, ki je identičen literarni umetnosti v celoti, ne glede na to, ali se ta pojavlja v platnicah ali ne. Tretji sinonim literaturi je leposlovje (tudi besedna umetnost ali beletristika). Literaturo včasih hočejo razložiti tudi precej ožje, le kot umetniško vredno pisanje, potem ko so izločili vse trivialno, diletantsko in drugorazredno, zaplete pa se povrhu lahko z njenim najširšim pomenom, enakim slovenski besedi slovstvo, ki pomeni vsakršno jezikovno izražanje, torej vključuje tudi pismenstvo (srednjeveške rokopisne spomenike), ustno, ljudsko besedno tvornost in celo z umetnostnim jezikom prav nič povezano pisanje. Prav slednji pomen imamo v mislih, ko na koncu diplomske naloge napišemo poglavje Literatura in vanj naštejemo strokovne knjige in članke, ki so nam pomagali pri delu. Spodobi se vedeti za nekdaj stroge razlike med izrazi, za katere si je prizadeval zlasti literarni zgodovinar Ivan Prijatelj, dosledno pa jih danes upošteva le še malokdo. Najsi rečemo v literarni vedi književnost, leposlovje ali literatura, vedno si predstavljamo pod izrazom eno in isto, to je besedila v umetnostnem jeziku (akoravno še zdaleč niso vsa tudi umetniška ali umetnine), naj bodo objavljena v samostojni knjigi, ali v periodiki, ali so šele v rokopisu, ali jih beremo na zaslonu, ali poslušamo na videokaseti." (za več glej http://www.ijs.si/lit/sp_u.html-l2#kjl)

Vrednostne oznake so pri definicijah pojmov prepovedane, zato predlagam črtanje drugega odstavka gesla književnost. Delitev na visoko in nizko književnost (gl. Trivialna književnost http://www.ijs.si/lit/trivlit1.html-l2) je danes odveč, saj vsaka socialna skupina ločnico med njima vleče drugače, razsodnika, ki bi jamčil, katera literatura "vsebujejo velike spoznavne, moralne in estetske vrednote in jih povežejo v učinkovito celoto", pa ni (razen če seveda ne prisegamo slepo na šolske stereotipne resnice). "Velik, dolgotrajen in splošno veljaven učinek" imajo klasiki pač zaradi šolske prisile, še močnejši učinek, vendar brez prisile, pa imajo tudi nekateri klasiki trivialne literature. --Hladnikm 13:35, 28. september 2007 (CEST)

Ali je molitvenik res najprimernejša ilustracija književnosti? --Hladnikm 14:11, 28. september 2007 (CEST)