Kolikor razumem, večina članka opisuje tisto prvo raziskavo, s katero so sploh ugotovili, da zna biti metoda uporabna. Če razlagaš metodo samo na osnovi ene študije, lahko dobi bralec napačen vtis. Za začetek, takole na hitro zasledim, da sta do danes razvita dva čisto različna pristopa - nadzorovani in nenadzorovani (supervised vs. unsupervised). Pri prvem je vsak vzorec vnaprej klasificiran v razrede na osnovi drugih markerjev, pri drugem pa se test izvaja čisto na slepo in ustvarja nove razrede z grozdenjem. Vsak od pristopov zahteva čisto svoje računske metode. Po mojem mnenju bi bilo zato bolje strukturirati članek tako, da bi bilo poglavje o osnovnih principih posebej, raziskava Golub s sod. (1999) bi bila pa opisana na kratko kot podpoglavje. Pa seveda več o tem, kje vse to metodo danes uporabljajo. Poleg članka, ki ga je omenil Archangel v svojem komentarju, lahko pobrskaš po Google Books kjer je v predogledih knjig dostikrat dostopno tisto kar človek rabi pri pisanju takega splošnega članka. Tule je eno kar luštno poglavje: od str. 32 dalje. Na splošno je za ustvarjanje wikipedijskih člankov koristno najt sekundarne vire - poglavja v knjigah, pregledne (review) članke ipd. — YerpoHa?07:31, 4. oktober 2012 (CEST)[odgovori]
