Pogovor:Poissonova pega
Dvojno sklicevanje
[uredi kodo]@XJaM: Zakaj ima ta članek dvojno sklicevanje? Ne vem, če je na slwiki še kakšen tovrsten primer, pa sem jih veliko preklikal. Predlagam poenostavitev. A09|(pogovor) 23:02, 29. april 2023 (CEST)
- Prvi viri so mišljeni primarni, drugi pa sekundarni. Je še nekaj takšnih člankov. --xJaM (pogovor) 00:41, 30. april 2023 (CEST)
Takšen primer je npr. tudi članek Stefan-Boltzmannov zakon, ki je tudi izbran. V veliko člankih se mešajo pojmi opomb, sklicev in virov (izbranih del, bibliografij, ...), (OSV). Navajam nekaj kombinacij (43, iz angleške wikipedije):
članek | O | S | V |
|
velikost [bajti] |
---|---|---|---|---|---|
[A] Jhangirpur |
∅ | ∅ | ∅ |
|
913 |
Dahivel | ∅ | ∅ | ∅ |
|
7.278 |
Rayleigh–Jeans law Sierpiński number |
∅ | 'references' + V[B] {{reflist}}
|
∅ (v § #Sklici) |
10.800 11.489 | |
GNU Compiler Collection | ∅ | 'references' + V {{reflist}}
|
∅ (v § #Sklici) |
|
47.727 |
[G] Émile Lemoine |
∅ | 'notes' + V {{reflist|colwidth=30em}}
|
∅ (v § #Sklici) |
|
22.370 |
Vijayanagara literature in Kannada |
∅ | 'notes' {{reflist|15em}}
|
'references' |
|
61.478 |
Kaluza–Klein theory | ∅ | 'notes' + V {{reflist|30em}}
|
'references' |
|
48.467 |
algorithm |
∅ | 'notes' + V {{reflist}}
|
'bibliography' |
|
116.231 |
Rhyolite, Nevada |
∅ | 'references' + V {{reflist}}
|
'further reading' |
|
40.382 |
W. E. B. Du Bois |
∅ | 'footnotes' + V {{reflist}}
|
'references' |
|
158.299 |
Masaccio | ∅ | 'references' + V {{reflist}}
|
'sources' |
|
26.953 |
creation science | ∅ | 'notes' + V {{reflist|30em}}
|
'references' |
|
106.744 |
Planck's law | ∅ | 'references' + V {{reflist|colwidth=24em}}
|
'bibliography' |
|
136.715 |
sustainable energy | ∅ | 'references' + V {{reflist}}
|
'sources' |
|
152.699 |
general relativity |
∅ | 'references' + V {{reflist|30em}}
|
'bibliography' |
|
197.069 |
Richard Feynman |
∅ | 'notes' + V {{reflist|refs= }}
|
'references' |
|
130.567 |
Georg Cantor |
∅ | 'notes' + V {{reflist}}
|
'references' |
|
84.009 |
Kirchhoff's law of thermal radiation | ∅ | 'cited references' + V {{reflist|colwidth=30em}}
|
'bibliography' + 'general references' |
|
19.704 |
Apollo 4 |
∅ | 'citations' + V {{reflist|2}}
|
'bibiliography' |
|
44.527 |
Sakuma–Hattori equation | 'notes' {{Cnote2| }}
|
'references' + V <references/>
|
∅ (v § #Sklici) |
|
9.130 |
main sequence |
'notes' {{reflist|group=note}}
|
'references' + V {{reflist|30em|refs= }}
|
∅ (v § #Sklici) |
|
61.300 |
electron |
'notes' {{notelist|25em}}
|
'references' + V {{reflist|25em|refs= }}
|
∅ (v § #Sklici) |
|
154.598 |
Emmy Noether |
'notes' {{notelist}}
|
'references' + V {{reflist|colwidth=20em}}
|
∅ (v § #Sklici) |
|
124.638 |
Project Rover |
'footnotes' {{notelist-la|refs= }}
|
'notes' + V {{reflist}}
|
'references' |
|
87.036 |
geography of Ireland |
'notes' {{notelist}}
|
'references' + V {{reflist}}
|
'bibliography' ('tiskano' ('print'), ('na spletu' ('online')) |
|
58.443 |
history of Germany | 'notes' {{notelist}}
|
'references' + V {{reflist|30em}}
|
'works cited' |
|
348.906 |
*[H] [I] Ackermann function |
'notes' {{reflist|group="n"}}
|
'references' + V {{reflist|30em}}
|
'bibliography' |
|
51.003 |
Big Bang | 'notes' {{reflist|group="notes"}}
|
'references' + V {{reflist}}
|
'bibliography' |
|
152.778 |
Leonhard Euler |
'notes' {{notelist|refs= }}
|
'references' + V {{reflist|refs= }}
|
'sources' |
|
102.752 |
Walt Whitman and Abraham Lincoln |
'notes' {{notelist}}
|
'references' + V {{reflist}}
|
'general sources' |
|
45.277 |
Terra Nova Expedition |
'notes' {{notelist|notes= }}
|
'footnotes' + V {{reflist|22em}}
|
'sources' |
|
68.238 |
group |
'notes' {{notelist}}
|
'citations' {{reflist}}
|
'references' ('splošni viri' ('general references'), 'posebni viri' ('special references'), 'zgodovinski viri' ('historical references')) |
|
100.482 |
Palace of the Soviets | 'notes' {{notelist}}
|
'citations' + V {{reflist}}
|
'references' ('zgodovinski viri' ('historical references'), 'moderno raziskovanje' ('modern research')) |
|
84.593 |
history of timekeeping devices |
'explanatory notes' {{reflist|group=note}}
|
'citations' + V {{reflist}}
|
'references' |
|
91.306 |
Sadko | 'explanatory notes' {{reflist}}
|
'citations' + V {{reflist|30em|refs= }}
|
'bibliography' |
|
10.886 |
anarchism | 'explanatory notes' {{reflist|group=nb}}
|
'citations' + V {{reflist|25em}}
|
'general and cited sources' ('primarni viri' ('primary sources'), 'sekundarni ~' ('secondary ~'), 'terciarni ~' ('tertiary ~')) |
|
109.628 |
Ürümqi | 'notes' {{notelist}}
|
'citations' + V {{reflist}}
|
'sources' |
|
76.007 |
pi |
'notes' {{notelist}}
|
'citations' + V {{reflist}}
|
'sources' |
|
145.998 |
Rolls-Royce Merlin |
'footnotes' {{reflist|group=Note|30em}}
|
'citations' + V {{reflist|30em}}
|
'bibliography' |
|
89.272 |
Marian Rejewski |
'notes' {{reflist|group=Note|30em}}
|
'citations' + V {{reflist|30em}}
|
'bibliography' |
|
73.755 |
Queen Victoria |
'notes' {{notelist}}
|
'citations' + V {{reflist}}
|
'bibliography' |
|
129.305 |
Mayan languages |
'notes' {{reflist|group=notes}}
|
'references' | 'sources |
|
95.858 |
... | |||||
'notes' | 'citations' | 'bibliography' |
|
85.943 | |
|
Vidi se, da je to kar mala zmešnjava, oziroma mešanica slogov navajanja virov. V vseh zgoraj navedenih člankih pa so sicer sklici vedno ene vrste (A0, A1). Vendar so načeloma v grobem potem lahko vsaj štiri možnosti za SV:
različica | S | V |
---|---|---|
A0 | sklici | viri |
A1 | sklici | primarni, sekundarni viri |
A2 | sklici na (nenaznačene primarne, sekundarne) vire | viri |
A3 | sklici na primarne, sekundarne vire | primarni, sekundarni viri |
Poleg tega se mešajo pojmi za razdelek nadaljnje branje, splošni viri, glosar ipd.
Vrste izvedb sklicev in virov so za različne bralce in različne vrste člankov različne. Kakšne tehnične članke je verjetno lažje brati, če so viri točneje definirani – pa mogoče tudi kakšni zgodovinski ipd. Spoštujem predlog(e). V smernici WP:NV v razdelku § Variacije načina navajanja pa je drugače zapisano: »Urejevalci naj ne spreminjajo sloga sklicev izključno zaradi tega, ker mislijo, da je njihov slog najboljši.«. (Tudi poenostavitev je pmsm vrsta sloga..., oziroma prepoenostavitev...) Ta članek je trenutno različica A2 in ga lahko preuredim v različico A1 (zamenjam sklice na (nenaznačene primarne/ sekundarne) vire s primarnimi/sekundarnimi viri), ali pa ga tudi razširim na različico A3. Ne bi sicer rad kompliciral, sem pa pristaš urejenosti in/ali točnosti... @A09, kaj meniš? --xJaM (pogovor) 20:29, 18. maj 2023 (CEST)
- Glede na obširno razlago je psmsm potemtakem bolje, če ostane kar isto; je pa vprašanje dolgoročno, saj bo slejkoprej prišlo do poenotenja sloga navajanja virov (npr. sklici (Novak, 2023) v <ref>Novak, 2023<ref/>) itd. Sicer trenutna smernica problem navajanja virov opisuje samo znotraj članka, ne pa tudi med posameznimi članki; zato mora pmm predlog o spremembi smernice vseeno potrditi skupnost ...
- Je pa res, da je način ločevanja virov med primarne in sekundarne precej redek za slwiki. Vsekakor ima sistem svoje prednosti, po drugi strani ga pa nikjer v akademskih sferah nisem resnično zasledil (razen če je to morda specifika kakšne posamezne stroke in sem gledal premalo na široko). PMM ni treba preveč komplicirat s tem, že tako ali tako so navodila nejasna novincem, mi bi jih rabi naredili pa še bolj kompleksna. A09|(pogovor) 20:36, 18. maj 2023 (CEST)
- Zaenkrat sem v omenjenih člankih dal §§ #Sklici na ... v § Sklici, če bo bolj jasno. Dvomim da bom doživel takšno poenotenje. V različici A3 so potem npr. lahko primarni/sekundarni/drugi viri, na katere pa se ne sklicuje. V nekaterih člankih to razdeljujejo tudi v § #Nadaljnje branje ipd. --xJaM (pogovor) 22:22, 18. maj 2023 (CEST)