Pogovor:Trentino - Zgornje Poadižje

Predlog za prestavitev (25. september 2024)

Trentino - Zgornje Poadižje → Južna Tirolska – Slovar slovenskih eksonimov za Trentino-Alto Adige uporablja izraz Južna Tirolska. Izraza Trentino - Zgornje Poadižje ne navaja. [1] Trenutni članek na tem naslovu bi bilo treba prestaviti na Avtonomna pokrajina Bolzano. TadejM ^pogovor 13:43, 25. september 2024 (CEST)

Malo je čudno, da uporabljamo prevod "Zgornje Poadižje", medtem ko prvi del, Trentino, ohranjamo v izvirniku. Če ima dežela ime po mestu Trento, bi se v slovenščini čisto lepo imenovala Trentska - Zgornje Poadižje. --  ^Ja_ne^zd_ril^c 21:43, 17. oktober 2024 (CEST

To ime se v literaturi ni uveljavilo. Uporablja se Južna Tirolska. --TadejM ^pogovor 23:04, 17. oktober 2024 (CEST)

Da si pri sebi razčistim vsa ta imena in pokrajine, rabim malo prespati, po hitrem pregledu ostalih wiki pa bi rekel, da bi bilo ustrezno ime »Trentino - Južna Tirolska«? —Upwinxp ✉ 23:06, 17. oktober 2024 (CEST)

Se strinjam, Upwinxp. Med imeni Južna Tirolska, Avtonomna pokrajina Bolzano in Zgornje Poadižje je povprečnemu Slovencu daleč najbolj znana Južna Tirolska. V tem primeru sem za poimenovanje po nemškem zgledu, ki je zgodovinsko najbolj uveljavljeno v našem prostoru. --  ^Ja_ne^zd_ril^c 23:12, 17. oktober 2024 (CEST)

Menim, da je najustreznejše ime Južna Tirolska, saj ga uporablja KSZI. Trentino - Južna Tirolska v slovenski literaturi ni uveljavljeno ime. Za slovenski jezik je relevantna slovenska literatura, drugačen zapis zaradi nemškega zgleda bi bil v nasprotju s slovensko tradicijo in izvirno raziskovanje. --TadejM ^pogovor 23:14, 17. oktober 2024 (CEST)

Katero literaturo to uporabljaš in katere so najpogostejše različice v njej? --  ^Ja_ne^zd_ril^c 23:20, 17. oktober 2024 (CEST)

Glej tukaj. --TadejM ^pogovor 23:21, 17. oktober 2024 (CEST)

Na nemški wiki članek Südtirol pravi (opravičujem se za amaterski prevod):

»Južna Tirolska« kot ime politične upravne enote: Južna Tirolska, politično in pravno ločena od širšega tirolskega sklopa, je nastala šele kot neposredna posledica prve svetovne vojne: /…/ je bila današnja Južna Tirolska in Trentino (prej Laška Tirolska, Welschtirol) v mirovni pogodbi leta 1919 podeljena Italiji. /…/ Ime Južna Tirolska, ki je za to območje splošno sprejeto od 20. let 20. stoletja, je bilo prvič uradno priznano z drugim statutom avtonomije leta 1972. /…/

»Južna Tirolska« kot topografska oznaka: Ime »Južna Tirolska« oz. njegovi ustrezniki v drugih jezikih /…/ so obstajali že v 19. stoletju, vendar so se lahko nanašali na različne južne predele Grofije Tirolske, kar je sodobno Južno Tirolsko vključevalo deloma ali sploh ne. V najširšem smislu se je »Južna Tirolska« nanašala na vsa tirolska območja južno od glavnega alpskega grebena, ki so bila glede na jezikovno večino razdeljena na »nemško Južno Tirolsko« in »laško Južno Tirolsko« (»Welschtirol«). Po priključitvi južnega dela Tirolske k Italiji je v dvajsetih letih 20. stoletja prišlo do spremembe v pomenu, zaradi česar je »Južna Tirolska« postala sinonim za »provinco Bozen«, ki je bila naseljena pretežno z nemško govorečim prebivalstvom.

Izvor in uporaba italijanskih imen »Alto Adige« in »Sudtirolo«: Italijansko ime Alto Adige (v nemščini »Oberetsch« ali »Hochetsch«) za nemško govoreče dele Tirolske južno od razvodja je bilo skovano in se razširilo na začetku 20. stoletja v luči iredentizma. Ime je bilo uporabljeno za Département Haut-Adige (Dipartimento dell'Alto Adige) v Napoleonovi Kraljevini Italiji, ki je obstajal od leta 1810 do 1813 in je večinoma pokrival današnji Trentino in nekatera sosednja območja, vključno z južnim delom današnje Južne Tirolske z vključeno mesto Bolzano. V drugi polovici 20. stoletja se je pojavilo italijansko alternativno ime Sudtirolo, ki se je nekoliko razširilo, a zaostaja za Alto Adige.

Članek Trentino (tista polovica dežele, ki ni pokrajina Bolzano) pa:

Ime Trentino se je prvotno, od 17. stoletja, nanašalo na območje okoli mesta Trento. /.../ Od 19. stoletja se je začela raba imena ob prizadevanju italijanskih nacionalistov s Tirolske in Avstrije za odcepitev širiti na celotno območje obeh tirolskih okrožij Trento in Rovereto. Okrožji, ustanovljeni kot del upravne reforme leta 1803, sta vključevali območja Tirolske, ki so bila v celoti poseljena z Italijani, ladinsko dolino Fasse/Fascie in druge /.../ V bistvu je to pomenilo območje današnje avtonomne pokrajine Trento.

V nacionalnopolitičnem pomenu je ime Trentino prvič uporabil /.../ Francesco Vigilio Barbacovi leta 1810. Izraza Trentino in Trentini sta bila popularizirana v predmarčnem obdobju /.../ in ju je italijansko narodno gibanje po letu 1866 splošno uporabljalo v narodnopolitični opoziciji proti Tirolski in Tirolcem.

Na podoben način je nemško govoreča stran v neuradnem jeziku uporabljala izraze Welschtirol, Welsch-Südtirol ali preprosto Südtirol za današnji Trentino, da bi razlikovala italijansko in ladinsko govoreči del (vključno s tistimi v današnji Južni Tirolski) od nemško govorečega dela Tirolske in tudi jezikovno zaustavila vse italijanske zahteve po tem delu Tirolske. Nastajajoči nacionalni konflikt se je izrazil že pri izbiri imena dežele in v 19. stoletju so se italijansko usmerjeni ljudje vse pogosteje imenovali Trentinci, avstrijsko usmerjeni pa Tirolci.

Toliko za kontekst. Če pojem »Južna Tirolska« zadnjih sto let živi v slovenski literaturi v najširšem smislu ne glede na vmesne spremembe pomena v nemščini, je argument o slovenski tradiciji veljaven. Toda dvomim, da živi.

V Slovarju eksonimov vsi citirani atlasi navajajo le "Južna Tirolska" in/ali "Zgornje Poadižje" (nič ne kaže, da se nanašajo tudi na Trentino, nimam pa možnosti preveriti, koliko ozemlja pokrivajo te oznake) in mimogrede, tudi koordinate v slovarskem sestavku kažejo skoraj v geografsko središče AP Bolzano. Naveden pomenski tip je naravna pokrajina in ne upravna enota. Sumim, da ne gre za nikakršno "slovensko tradicijo" imena, pač pa da so bili dodobra zmedeni tudi sestavljavci slovarskega gesla. Po možnosti bi preveril pri Komisiji, preden karkoli prestavimo. —Upwinxp ✉ 17:21, 19. oktober 2024 (CEST)