Portal:Šah/Arhiv izbranih šahistov
 Višvanatan Anand je na šahovskem FIDE veleturnirju v Mehiki premagal elitno šahovsko konkurenco, sledili so mu Vladimir Kramnik, Boris Gelfand, Peter Leko, Peter Svidler, Aleksander Morozevič, Levon Aronian in Aleksander Griščuk. Anand si je s to zmago priboril naslov svetovnega šahovskega prvaka, ki ga je prej nosil Kramnik. V nadaljevanju lahko pričakujemo dvoboj za naslednjega šahovskega prvaka med Anandom in Kramnikom, če ne bo FIDE poskrbela za ponovno presenečenje...  Vladimir Kramnik, je v zgodovinskem dvoboju premagal Veselina Topalova in je tako po 13. letih postal nesporni absolutni šahovski prvak. Gari Kasparov, ki velja za enega najboljših šahistov vseh časov, je pred tem dvobojem priznal, da je Kramnik nasprotnik, ki ga je najtežje premagati. Najsodobnejši šahovski programi so se z izborom Kramnikovih potez večinoma strinjali. Frederic Friedel je napovedal, da se bo šahovski program Fritz 10, ki so ga pripravili za naslednji dvoboj s Kramnikom, skušal še bolj približal Kramnikovemu razmišljanju in ga tako končno premagati.  Nikola Tesla, znanstvenik, izumitelj, fizik, elektroinženir in matematik, najbolj znan po izumu večfaznega elektromotorja. Manj pa je znano, da je v svoji mladosti strastno kadil, kockal, igral bilijard in šah. Pri njegovem kockanju je prišlo tako daleč, da je nekoč zakockal ves denar tako, da mu je mati dala zadnje družinske prihranke in ga pospremila z besedami: »Vem, da boš nekoč prenehal s kockanjem.« To je bila tudi njegova zadnja kockarska izkušnja. Po nekaterih zapisih je bil v biljardu skoraj nepremagljiv. O njegovam igranju šaha je znanega bore malo in žal ni ohranjena nobena njegova partija, vseeno pa tako sodi med znamenite osebnosti, ki so svoj čas posvečale tudi šahu.  Tigran Vartanovič Petrosjan je skupaj z Aronom Nimzowitschem najbolj znan kot začetnik profilaktične šole. Ime izhaja iz grške besede prophylaktikos, ki pomeni »vnaprejšnja zaščita«. Profilaktična poteza tako ni nujno namenjena izboljšanju lastnega položaja, temveč predvsem preprečevanju nasprotniku, da bi izboljšal svoj položaj. Petrosjan je bil pravi mojster v slutnji in onemogočanju nasprotnikovih načrtov. Mnogi so, dasiravno takšne kritike niso ravno najbolj poštene, ta slog označevali za dolgočasen. Šahovske šole po vsem svetu danes pri poučevanju šaha precej uporabljajo njegove partije. José Raúl Capablanca y Graupera ni slovel le kot šahovski velemojster, ampak tudi kot strasten osvajalec ženskih src, kar slikovito ponazarja naslednja anekdota: Dr. Milan Vidmar si je ogledoval šahovske partije v dvorani potem, ko je sam končal svojo pred ostalimi. Pri neki mizi je opazil italjanskega velemojstra, ki je sam sedel pred šahovnico, nasproti pa je stal samo stol, čez katerega je bil položen Capablancin plašč. Vidmar je pohitel v bližnji bar, kjer je našel Capablanco, ki je medtem osvajal neko dekle. »Gospod Capablanca, šahovska ura vam že 20 minut teče!« ga zaskrbljeno opomni Vidmar. »Ali je moj plašč še tam?«, ga vpraša Capablanca. »Da,« mu začudeno odvrne Vidmar. »No, to je povsem dovolj za mojega nasprotnika,« se mu nasmehne Capablanca in se zopet posveti svoji izbranki. Partijo je kasneje gladko dobil.  Dr. Milan Vidmar je bil slovenski elektrotehnik in šahist. Vidmar je bil strokovnjak na področju elektroenergetike, električnih strojev (večinoma transformatorjev) ter proizvodnje, transformacije in prenosa električne energije. Hkrati pa je bil prvi slovenski in jugoslovanski šahovski velemojster. Bil je vrhunski šahist, velemojster, v svojem času četrti igralec sveta v družbi z Laskerjem, Capablanco, Aljehinom in Euwejem ter edini amater med profesionalnimi šahisti. Bil je tudi mednarodni šahovski sodnik, leta 1950 pa je bil glavni sodnik šahovske olimpiade v Dubrovniku, kjer je igral tudi njegov sin Milan Vidmar ml. Igral je tudi dopisni šah in tudi tu dosegel naslov dopisnega velemojstra. Slovenska šahovska zveza organizira v njegov spomin mednarodni turnir Vidmarjev memorial.  Emanuel Lasker, * 1868, † 1941, šahovski svetovni prvak , znan po svojem »psihološkem« načinu igranja, pri katerem je včasih izbral teoretično slabšo potezo in s tem spravil nasprotnika v neugoden položaj. V igri proti Capablanci v Sankt-Peterburgu leta 1914 je moral Lasker zmagati za vsako ceno. Izbral je takšno otvoritev, ki je napeljala Capablanco, da je opustil svojo obrambo. Lasker je igro dobil in na šahovskem prestolu ostal celih 27 let.
|