Prava tintovka
| Prava tintovka | |
|---|---|
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Fungi (glive) |
| Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
| Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
| Red: | Agaricales (listarji) |
| Družina: | Psathyrellaceae (črnivkarke) |
| Rod: | Coprinopsis (tintovke) |
| Vrsta: | C. atramentaria
|
| Dvočlensko ime | |
| Coprinopsis atramentaria (Bull.) Redhead, Vilgalys & Moncalvo (2001)
| |
| Sinonimi | |
| |
Prava tintovka (znanstveno ime Coprinopsis atramentaria) je gliva iz rodu tintovk (Coprinopsis). Nekoč je bila uvrščena v rod tintnic (Coprinus) in se je imenovala prava tintnica (Coprinus atramentarius).
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Prava tintovka ima sprva jajčast, nato zvonasto razprt, gladek, bledo siv klobuk s premerom od 3 do 4 cm. Običajno je klobuk nekoliko radialno zguban. Teme klobuka je temnejše od preostanka in je večkrat rahlo luskato.
Lističi so sprva beli in izredno gosti, široki, prosti pri betu. Z dozorevanjem trosov postajajo lističi črnikasti in se spremenijo v črno, črnilu podobno tekočino, ki kaplja od roba klobuka.
Bet je bele barve, valjast in votel, proti vrhu polagoma zožen. V višino meri od 8 do 10 cm in ima premer od 0,5 do 1 cm. Proti dnišču je običajno nekoliko rjavkasto luskat.
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Prava tintovka je splošno razširjena po severni polobli,[1] našli pa so jo tudi v Avstraliji,[2]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni odtis je bele barve. Trosi so solzaste oblike, gladki,neamiloidni in merijo 5,5–7 x 3–4,5 μm.
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- velika tintnica (Coprinus comatus) ima bel in luskast klobuk
- rjavoluska tintovka (Coprinopsis romagnesiana) ima po klobuku rjavkaste luskice
- sljudnati tintovec (Coprinellus micaceus) ima klobuk posut z bleščečimi luskicami
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Pogojno užitna. Nabirajo se samo gobe z belimi lističi.
Pražena ali v juhi je zelo okusna goba, vendar se ob kombinaciji z alkoholom pojavi koprinski sindrom,[3] zastrupitev krvi. Simptomi sindroma so pordelost obraza, slabost, bruhanje, pospešeno bitje srca in mravljinčenje v okončinah. Simptomi se običajno pojavijo po petih do desetih minutah od zaužitja alkohola.
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]
.jpg)
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Uljé, Kees. »Coprinus atramentarius (Bull.: Fr.) Fr. - Epicrisis: 243. 1838«. Coprinus (studies in coprinus). Pridobljeno 31. julija 2009.
- ↑ Fuhrer B (2005). A Field Guide to Australian Fungi. Melbourne: Bloomings Books. str. 43. ISBN 1-876473-51-7.
- ↑ Michelot, Didier (1992). »Poisoning by Coprinus atramentarius«. Natural Toxins. 1 (2): 73–80. doi:10.1002/nt.2620010203. PMID 1344910.