Velika tintnica
| Velika tintnica | |
|---|---|
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Kraljestvo: | Fungi |
| Oddelek: | Basidiomycota |
| Razred: | Agaricomycetes |
| Red: | Agaricales |
| Družina: | Agaricaceae |
| Rod: | Coprinus |
| Vrsta: | C. comatus |
| Dvočlensko ime | |
| Coprinus comatus (O.F.Müll.) Pers. (1797) | |
| Sinonimi[1] | |
Velika tintnica (znanstveno ime Coprinus comatus) je gliva iz rodu tintnic (Coprinus).
Značilnosti[uredi | uredi kodo]
Velika tintnica je značilna pokončno ovalna goba, ki ima jajčasto stožčast, 5-8 cm visok in 2-4 cm širok klobuk, bolj ali manj bele barve z značilnimi luskami. Le-te so pri mladih primerkih bele, s starostjo pa se rjavo obarvajo, zlasti na vrhu, kjer tvorijo značilen čop. Pri starih primerkih se klobuk na spodnji strani rahlo zvonasto razpre, iz njega pa začne iztekati s trosi nasičena, gosta in črna tekočina.
Trosovnica velike tintnice je sestavljena iz gostih lističev, ki so sprva bele barve, nato pa se začnejo barvati rožnato ter na koncu postanejo črni. Širjenje trosov poteka preko tekočine, ki kaplja iz klobuka, raznašajo pa jih insekti ter voda.
Bet velike tintnice doseže od 10 do 25 cm v višino, premer je od 1 - 1,5 cm. Bet je vitek, valjast in votel, proti dnišču nekoliko razširjen in korenasto podaljšan. Barva beta je svilnato bela, blizu dnišča pa se nahaja obroček, ki hitro odpade.
Meso gobe je belo, nežno in mehko, v betu pa vlaknato. Okus je mil in prijeten, brez specifičnega vonja.[2]
Razširjenost in življenjski prostor[uredi | uredi kodo]
Velika tintnica je razširjena po Evropi in Severni Ameriki, od koder so jo v zadnjem času zanesli tudi v Avstralijo, Novo Zelandijo ter na Islandijo. Najraje raste na bogatih, organsko polnih tleh. Značilno za to vrsto je, da raste v skupinah, najpogosteje pa jo najdemo na travnikih, vrtovih, v parkih ali ob peščenih poteh. Pogosto raste na peščeni podlagi, ki ji je primešano odpadlo razpadajoče listje. Raste od pomladi do pozne jeseni in je zelo pogosta vrsta, ki ni občutljiva na hladno podnebje.
Mikroskopske značilnosti[uredi | uredi kodo]
Trosi so črni, elipsasti in merijo 11-13 x 6-7 um.
Micelj velike tintnice je sposoben loviti in se prehranjevati z nematodami.[3][4]
Podobne vrste[uredi | uredi kodo]
- Prava tintovka (Coprinopsis atramentaria)
- Po mnenju nekaterih avtorjev obstaja jajčasta različica Velike tintnice (Coprinus comatus var. ovatus), ki se od velike tintnice loči po tem, da pri zorenju trosov njeni lističi ne postanejo sprva rožnati, pač pa polagoma sivijo in črnijo.[5]
Uporabnost[uredi | uredi kodo]
Užitna. Kulinarično spada velika tintnica med odlične gobe, nabiramo pa jo le mlado, dokler so lističi še beli. Odtrgana goba začne zelo hitro propadati, zato jo moramo čim prej porabiti ali pa shraniti na hladno.
Galerija slik[uredi | uredi kodo]
-
Mlada velika tintnica -
Prerez mlade gobe -
Starejši in mladi primerki -
Zrele gobe -
Utekočinjanje lističev -
Trosi
.jpg)
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Coprinus comatus (O.F. Müll.) Pers. 1797«. MycoBank. International Mycological Association. Pridobljeno 3. marca 2012.
- ↑ »Coprinus comatus, velika tintnica - Gobarsko društvo Lisička Maribor«. www.gobe.si. Pridobljeno 6. junija 2024.
- ↑ Luo, Hong; Mo, Minghe; Huang, Xiaowei; Li, Xuan; Zhang, Keqin (november–december 2004). »Coprinus comatus: A basidiomycete fungus forms novel spiny structures and infects nematode«. Mycologia. 96 (6): 1218–1224. doi:10.2307/3762137. JSTOR 3762137. PMID 21148944.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
- ↑ Luo, H.; Liu, Y.; Fang, L.; Li, X.; Tang, N.; Zhang, K. (2007). »Coprinus comatus Damages Nematode Cuticles Mechanically with Spiny Balls and Produces Potent Toxins to Immobilize Nematodes«. Applied and Environmental Microbiology. 73 (12): 3916–23. Bibcode:2007ApEnM..73.3916L. doi:10.1128/AEM.02770-06. PMC 1932715. PMID 17449690.
- ↑ »Fichas Micológicas » Coprinus comatus, var. ovatus«. www.fichasmicologicas.com. Pridobljeno 6. junija 2024.
