Pojdi na vsebino

Pretorijanska prefektura Vzhod

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pretorijanska prefektura Vzhod
Praefectura praetorio Orientis
Ἐπαρχότης τῶν πραιτωρίων τῆς ἀνατολῆς
337–7. stoletje
Pretorijanske prefekture Rimskega cesarstva leta 395
Pretorijanske prefekture Rimskega cesarstva leta 395
Statusprefektura Rimskega cesarstva
Glavno mestoKonstantinopel
Zgodovinska dobapozna antika
• ustanovitev
337
• reorganizirana v teme
7. stoletje

Pretorijanska prefektura Vzhod (latinsko: praefectura praetorio Orientis, grško: ἐπαρχότης/ὑπαρχία τῶν πραιτωρίων τῆς ἀνατολῆς [éparhótes/ýparhía tōn praitōriōn anatolis]), ena od štirih velikih pretorijanskih prefektur, na katere je bilo razdeljeno pozno Rimsko cesarstvo. Obsegala je večji del Vzhodnega rimskega cesarstva. Sedež prefekture je bil v Konstantinoplu, njen prefekt pa druga najmočnejša oseba na Vzhodu. Močnejši je bil samo cesar, kateremu je prefekt služil kot prvi minister.

Struktura

[uredi | uredi kodo]

Prefektura je bila ustanovljena po smrti Konstantina Velikega leta 337, ko se je Rimsko cesarstvo razdelilo med njegove sinove. Vladar Vzhoda je postal Konstancij II. s pretorijanskim prefektom kot glavnim pomočnikom. Njegov del cesarstva je imel štiri, kasneje pet diocez, z več provincami. Raztezal se je od vzhodnega Balkana, ki je bil združen v diocezo Trakijo, preko Male Azije z diocezama Azija in Pont do Bližnjega vzhoda z diocezama Vzhod in Egipt.

  • The Prosopography of the Later Roman Empire (PLRE), I-III, II. del, str. 1250–1252.