Pretorijanska prefektura Vzhod
Pretorijanska prefektura Vzhod Praefectura praetorio Orientis Ἐπαρχότης τῶν πραιτωρίων τῆς ἀνατολῆς | |
---|---|
337–7. stoletje | |
Status | prefektura Rimskega cesarstva |
Glavno mesto | Konstantinopel |
Zgodovinska doba | pozna antika |
• ustanovitev | 337 |
• reorganizirana v teme | 7. stoletje |
Pretorijanska prefektura Vzhod (latinsko: praefectura praetorio Orientis, grško: ἐπαρχότης/ὑπαρχία τῶν πραιτωρίων τῆς ἀνατολῆς [éparhótes/ýparhía tōn praitōriōn anatolis]), ena od štirih velikih pretorijanskih prefektur, na katere je bilo razdeljeno pozno Rimsko cesarstvo. Obsegala je večji del Vzhodnega rimskega cesarstva. Sedež prefekture je bil v Konstantinoplu, njen prefekt pa druga najmočnejša oseba na Vzhodu. Močnejši je bil samo cesar, kateremu je prefekt služil kot prvi minister.
Struktura
[uredi | uredi kodo]Prefektura je bila ustanovljena po smrti Konstantina Velikega leta 337, ko se je Rimsko cesarstvo razdelilo med njegove sinove. Vladar Vzhoda je postal Konstancij II. s pretorijanskim prefektom kot glavnim pomočnikom. Njegov del cesarstva je imel štiri, kasneje pet diocez, z več provincami. Raztezal se je od vzhodnega Balkana, ki je bil združen v diocezo Trakijo, preko Male Azije z diocezama Azija in Pont do Bližnjega vzhoda z diocezama Vzhod in Egipt.
Viri
[uredi | uredi kodo]- The Prosopography of the Later Roman Empire (PLRE), I-III, II. del, str. 1250–1252.